Odgovor

Odgovor na kolumno Luka Meseca In kaj nam pravi sedmi člen ustaaaveee?, ki je bila v Gorenjskem glasu objavljena 6. januarja 2016.

Ker v zanj čudaški predstavi ni bilo vprašanja o 7. členu ustave, ga postavi sam in odgovori: država in verske skupnosti so ločene. Nato si zaželi čudežne palice Gandalfa, da bi odločbe ustavnega sodišča spremenile ustavo. Pogleda nazaj v čas od stvarjenja do zanj rešilne ločitve države od verskih skupnosti. A njegovo odčaranje sveta spominja na v času totalitarnega komunizma verjetno najbolj pogosto citiranega Marksovega reka: Religija je opij za ljudstvo. A se je opij komunizma o brezrazredni družbi (pod nedotakljivo elito) preko gulagov, golih otokov, hudih jam in ob podrtju berlinskega zidu dokazljivo izkazal kot postfaktičen. Pogled na temno stran (slovenskega) meseca je začel odkrivati razloge in povzročitelje s prstjo zasutih ust in povzročil strah pred revizijo zgodovine, ki se s stališča stroke na podlagi novih dokazov mora stalno izvajati.

Šolska zgodovina NOB je bila dokončna vse do osamosvojitve. Tega ni več. Nekateri se ob odkrivanju dokumentov s tem ne morejo sprijazniti in s pogledom nazaj hočejo to obnoviti (na primer Dražgoše 2017). Začenjajo z osnovno šolo. Tako razumem predlog o spremembi ustave o financiranju osnovnošolskega javnega programa. Je avtor v mistični pesmi na proslavi dneva samostojnosti in enotnost (pre)slišal 2. člen ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna država? V taki državi ustavno sodišče v skladu z ustavo varuje državljane pred državo. Pogled nazaj pove, da je bilo obratno v ne tako oddaljenem času. Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v delu, ki se nanaša na javne programe. Namesto da bi avtor kolumne v državnem zboru zahteval uresničitev odločbe ustavnega sodišča, je njegova stranka skupaj s še dvema vložila predlog za spremembo ustave.

In kaj pravi 57. člen ustave? Izobraževanje je svobodno, država ustvarja možnosti za ustrezno izobrazbo. Ustavno sodišče tudi obrazloži, da tako omogoči nediskriminatoren pristop in minimalen standard kakovosti izobrazbe. Presodi, da odločitev države, da ne dovoli zasebnih šol zaradi izredne rigidnostne težnje javnih šol, načeloma ni več v sorazmerju s pojmovanjem demokratične družbe, v okviru zasebnega šolstva državo obvezuje, da ustvari potreben pravni okvir za njihovo delo.

In moj pogled na program osnovne šole A. Šuštarja: V skladu s svojim verskim in etičnim prepričanjem bi izbral to šolo. Nekateri jo izberejo tudi brez tega prepričanja.

Franc Pintar, Bled