Naročili bodo tretje mnenje
Zaradi prevelikega razkoraka med že izdelanima mnenjema glede vrednosti blagovne znamke LTH v aprilu 2009 bo kranjsko sodišče na sojenju nekdanjemu direktorju družbe Milošu Kodretu postavilo še tretjega sodnega izvedenca.
Kranj – Kranjsko okrožno sodišče bo na sojenju zoper nekdanjega direktorja Loških tovarn hladilnikov (LTH) Miloša Kodreta zaradi sporne prodaje blagovne znamke LTH tik pred stečajem podjetja leta 2009 postavilo tretjega izvedenca, da oceni tedanjo vrednost LTH-jeve blagovne znamke. Med dosedanjimi izvedenskimi mnenji namreč zija prevelik razkorak v oceni, koliko je bila blagovna znamka ob prodaji sploh vredna. Medtem ko s strani sodišča postavljena sodna izvedenka ekonomske stroke Milena Kosi zatrjuje, da bi moral Kodre blagovno znamko LTH prodati za najmanj 1,36 milijona evrov, pa izvedenec za intelektualno lastnino Matjaž Aberšek, ki ga je angažirala obramba, ugotavlja, da je bila prodana znamka LTH praktično brez vrednosti.
Tožilstvo Kodreta obtožuje poskusa storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in oškodovanja upnikov. Kot navaja v obtožbi, naj bi Kodre 22. aprila 2009 kot direktor LTH podpisal licenčno pogodbo o prodaji blagovne znamke LTH svojemu podjetju Agovit za 600 tisoč evrov, čeprav naj bi vedel, da je bila blagovna znamka tedaj vredna najmanj 1,36 milijona evrov, s čimer naj bi za razliko v vrednosti oškodoval loško podjetje. Ker naj bi Agovitu, ki je bil največji lastnik in upnik loške družbe, pri tem omogočil, da je z nakupom blagovne znamke pobotal 600 tisoč evrov svojih terjatev do LTH, čeprav je bila loška družba tedaj že nelikvidna in nesolventna, naj bi v tem znesku oškodoval tudi upnike LTH, ki je v stečaju od junija 2009. Očitana dejanja so po navedbah tožilstva ostala pri poskusu, saj je Agovit s stečajnim upraviteljem LTH leta 2011 sklenil sodno poravnavo z razveljavitvijo licenčne pogodbe.
Na zadnji glavni obravnavi je sodišče vnovič zaslišalo oba avtorja izvedenskih mnenj, ki sta vztrajala pri svojih ugotovitvah. Kosijeva je poudarila, da se ne želi opredeliti do izdelka Matjaža Aberška, ker gre za izvedenca za intelektualno lastnino, zato je njegovo razmišljanje tehnično, sama pa je pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij in zato razmišlja ekonomsko. »Zame je vsebina pred obliko, jaz ocenjujem finančne učinke. Če pa sva oba vpisana v seznam sodnih izvedencev in imava tako različni izvedenski mnenji, potem je edina rešitev še tretje izvedensko mnenje nekoga, ki ima tudi tovrstne izkušnje,« je zato predlagala sodnici Andrijani Ahačič. Na vprašanja obrambe je še pojasnila, da njena ocena vrednosti blagovne znamke temelji na finančnih izkazih na dan 31. december 2008, ker so bili to zadnji uradni podatki, do katerih je lahko prišla. Če bi tako kot Aberšek razpolagala s podatkom, da je LTH sicer polovico prodaje ustvaril na trgih EU, a pod drugimi blagovnimi znamkami, medtem ko je drugo polovico prihodkov ustvaril s svojo blagovno znamko na slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem trgu, je Kosijeva dopustila možnost, da bi bila njena ocena vrednosti blagovne znamke LTH nižja. Poleg tega se je strinjala, da se je s poslabšanjem poslovanja LTH zmanjšala tudi vrednost njegove blagovne znamke.
Izvedenec Aberšek pa je ocenil, da bi se Kosijeva verjetno dokopala do enakih izračunov kot on, če bi prav tako upoštevala zadnje finančne podatke o poslovanju LTH v zadnjih štirih mesecih pred prodajo blagovne znamke. Ob tem je znova poudaril, da je Kodre v bistvu prodal ničvredno blagovno znamko, saj je LTH sploh ni zaščitil ne v Sloveniji ne na drugih trgih, kjer je bil prisoten. »Znamka, ki je bila prodana, ni bila vredna nič, saj je bil pravi lastnik zadnjega logotipa LTH z značilno snežinko Velibor Djurić. Zakaj LTH ni poskrbel za zaščito oblikovne podobe, ne vem, a zaščitena je bila le besedna zveza LTH. To je tudi vse, kar je Kodre lahko prodal.« Aberšek je med drugim še opozoril, da bi morala Kosijeva, potem ko je razmeroma visoko ovrednotila blagovno znamko, njeno vrednost izračunati vsaj še po enem drugačnem postopku.
Sodnica je torej na koncu prisluhnila predlogu obrambe, ki jo zastopa odvetnik Anton Šubic, naj postavi novega, neodvisnega sodnega izvedenca za intelektualno lastnino, ki naj odgovori na ključno vprašanje, koliko je bilo vredno tisto, kar je Kodre prodal Agovitu, obenem pa se naj opredeli tudi do že izdelanih izvedenskih mnenj. Postavitev novega izvedenca za intelektualno lastnino bo sicer kar zahtevna naloga, saj po Aberškovih besedah v Sloveniji obstajajo samo štirje, od njih pa dveh sodišče ne more več angažirati.