Poštarji imajo vse manj klasičnega dela. / Foto: Tina Dokl

Manj pošiljk in nove storitve

Dostava pisemskih pošiljk je v zadnjih petih letih upadla za četrtino, plačilni promet pa za 40 odstotkov, zato se Pošta Slovenije vse bolj loteva paketnih, logističnih in informacijskih storitev.

Kranj – V Pošti Slovenije v letih 2010–2015 beležijo 24-odstotni upad pisemskih pošiljk. Če so na primer decembra 2005 poštarji naslovnikom dostavili skoraj 44 milijonov navadnih pisemskih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu, so jih decembra 2015 samo še dobrih 27 milijonov. Ob tem so plačilne storitve v zadnjih desetih letih upadle za 60 odstotkov. Čeprav upad klasičnih poštnih storitev skušajo nadomeščati z novimi, se zmanjšanju števila zaposlenih ne morejo izogniti. Konec lanskega leta so tako imeli 5510 zaposlenih (412 na Gorenjskem), kar je 321 manj kot leto poprej.

Pošta Slovenije je že pred leti začela razvijati povsem nove storitve na področju logistike in informacijske tehnologije. Med drugim želijo postati vodilni partner podjetjem, ki se ukvarjajo s spletno prodajo, poslovanje pa širijo tudi s tujimi operaterji. Razvoj in rast poskušajo zagotavljati tudi z ustanavljanjem hčerinskih družb za izvajanje specifičnih dejavnosti, povezanih s svojo osnovno dejavnostjo. V Skupini Pošta Slovenije je tako poleg matične družbe še sedem hčerinskih, ki delujejo na področju logistike, IT-storitev, spletne trgovine, špediterskih storitev, digitalizacije, hibridne pošte in zavarovalništva. V prihodnje načrtujejo oblikovanje Skupine Pošta Slovenije v vse bolj paketno-logistično in IT-podjetje, ki bo nastopalo na domačem in tujem trgu.

Ob tem uvajajo nove storitve, kot sta jutranja dostava časopisa in blagovna logistika (bela tehnika, avtomobilski deli, dostava pijač …). »Prizadevamo si tudi za vstop v segment distribucije temperaturno občutljivih izdelkov in zdravil,« so pojasnili. Poudarili so tudi, da imajo razvejano mrežo poštnih poslovalnic, ki predstavljajo odličen kanal za raznovrstne storitve, kot so prodaja trgovskega blaga, denarne storitve, igre na srečo in zavarovalniške storitve. Najvišjo rast si sicer obetajo na področju paketnih, logističnih in informacijskih storitev.

Upad poštnih storitev vpliva tudi na mrežo poštnih poslovalnic. Od skupno 525 pošt po Sloveniji so jih od leta 2012 že 146 preoblikovali v pogodbene pošte, tako da imajo danes še 355 lastnih rednih in 24 premičnih pošt. Na Gorenjskem je 51 pošt, od tega 14 pogodbenih ter ena premična, letos pa bo pogodbenih postalo še šest dodatnih pošt. Ta čas izvajajo prenovo pošte v Železnikih, drugih večjih investicij na gorenjskih poštah pa letos ne načrtujejo.

Sprejem in oddaja paketov ter oddaja priporočenih pisem je sicer že nekaj časa možna tudi na 114 bencinskih servisih Petrola. V večjih mestih, kjer imajo nameščenih že 24 paketomatov, načrtujejo tudi odprtje samopostrežnih pošt. »Ponudbo bomo letos nadgradili tudi s t. i. samopostrežno cono znotraj večje pošte ter prvo zunanjo samopostrežno PS Točko 24/7, kjer bo mogoče opravljati poštne in bančne storitve ter kupiti blago,« so napovedali.

V okviru tehnoloških posodobitev in informatizacije procesov v dostavi so večino pismonoš že opremili z mobilnimi telefoni in mobilnimi tiskalniki. »Pošte in pismonoše opremljamo tudi z mobilnimi POS-terminali, s katerimi bomo strankam omogočili brezgotovinsko plačevanje s plačilnimi karticami na dostavi in poštah v večjih mestih,« so še povedali.