Prihodnost v sodelovalni ekonomiji

Slovenija ne želi le slediti četrti industrijski revoluciji, ampak jo želimo izkoristiti v svoj prid in tako postati zmagovalci te revolucije, poudarja minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Škofja Loka – Četrta industrijska revolucija – kaj je to? je bil naslov predavanja, ki ga je v sredo v Kašči pripravil Rotary club Škofja Loka. O tej temi je spregovoril minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je v vladi pristojen tudi za digitalizacijo. Kot je poudaril, se nam četrta industrijska revolucija že dogaja, temelji pa na komunikacijah in prenosu podatkov. »Realni in digitalni svet se vse bolj prepletata,« je dejal in dodal, da si pri gibanju v realnem svetu lahko pomagamo z zemljevidi, za gibanje med goro podatkov v digitalnem svetu pa tega ni. In prav v tem vidi priložnost za Slovenijo – vpeljavi tehnologij, s pomočjo katerih bomo lahko te podatke kar najbolje izkoristili.

»Danes se še vedno trudimo podatke zaklepati – a kaj bi se zgodilo, če jih sprostimo,« se je retorično vprašal, saj meni, da morajo biti podatki dostopni za uporabo vsem, obenem pa je ključno poskrbeti za varnost podatkov. »Tako kot v realnem svetu opravljajo svoje delo policisti, je tudi v digitalnem svetu potreben nadzor, kaj se dogaja s podatki, da preprečiš morebitne zlorabe, čeprav tega seveda nikoli ni mogoče v celoti izvesti.« Na podlagi gore podatkov, ki so na voljo v digitalnem svetu, je mogoče po njegovih besedah marsikaj vnaprej predvideti. Če recimo sproti spremljamo podatke o svojem krvnem tlaku, srčnem utripu in drugih dejavnikih, ki predstavljajo nevarnost za srčno kap, jo je možno osemdesetodstotno natančno predvideti in torej tudi preprečiti, je bil nazoren. Podobno velja tudi za druge podatke, s katerimi lahko že vnaprej predvidimo določene stvari in to obrnemo v svojo konkurenčno prednost. Tako bi po njegovem lahko že zdaj začeli spreminjati izobraževalne programe, da bi po koncu šolanja dobili uporabno znanje. »Četrta industrijska revolucija temelji na tem, da je okrog nas ogromna količina podatkov, naša priložnost pa je v uporabi teh podatkov za bolj pametno odločanje.«

Četrta industrijska revolucija predstavlja svet, ki je povezan med seboj, njen rezultat pa je sodelovalna ekonomija, je še poudaril Koprivnikar. »Če imaš idejo, lahko po vsem svetu zbereš podatke in potem to prodaš,« je razložil in dodal, da bomo vsi delali za vse in uporabljali sredstva, ki jih bomo zbrali po vsem svetu. Kot primer tovrstne sodelovalne ekonomije navaja ameriško podjetje Uber, ki te prek spletne platforme poveže z nekom, ki ti lahko ponudi prevoz. »Oni so posel le organizirali, niso pa ga izvedli,« razlaga Koprivnikar in dodaja, da bomo morali spremeniti svoj način dela, saj bomo le tako lahko napredovali, kajti klasične industrije bodo propadle. »Naloga države pa je, da omogoči pogoje za tak razvoj, tako da vsem omogoči dostop do hitrih komunikacij, brezžičnega omrežja in podatkov.« Na dileme, da bo posledica digitalizacije tudi manj delovnih mest, pa odgovarja: »Digitalna revolucija naj bi 'ubila' šestdeset odstotkov sedanjih delovnih mest, a bo ustvarila nove.« Katera bodo to, pa ta čas še ne zna napovedati.