Izstopala alkohol in hitrost
»Kot država smo padli na izpitu glede vožnje pod vplivom alkohola,« ugotavlja prvi prometni policist v državi Ivan Kapun. Prelaganje odgovornosti na udeležence cestnega prometa je sprenevedanje, pa pravi Robert Štaba iz Zavoda Varna pot.
Kranj – Neprilagojena hitrost, alkohol in nepravilnosti pešcev so ključni vzroki za nastanek prometnih nesreč v lanskem letu, ko se je predvsem poslabšalo stanje prometne varnosti na avtocestah, kjer je umrlo skoraj dvakrat toliko udeležencev kot leto prej, so v analizi lanskoletnih prometnih nesreč pred dnevi poudarili na Javni agenciji za varnost prometa (AVP). Najbolj kritični meseci na podlagi petletnega povprečja so v letu 2016 bili april z velikim številom motorističnih nesreč, maj, ko je med vzroki nesreč izstopal alkohol, in avgust, ko je bilo zaradi dopustov in turistične sezone več tranzitnega prometa. Stanje se je poslabšalo tudi v zadnjem tednu lanskega leta, ko je na naših cestah umrlo kar sedem ljudi. »Kljub izboljšanju stanja v drugi polovici leta in dejstvu, da se je trend varnosti v zadnjih štirih mesecih v letu izboljšal že drugo leto zapored, s stanjem v letu 2016 ne moremo biti zadovoljni. Zato smo deležniki na področju prometne varnosti razmeram prilagajali svoje aktivnosti in ukrepe, prav tako pa jih bomo nadgradili v letu 2017 in izvedli še dodatne ukrepe za boljšo prometno varnost« je napovedal direktor AVP Igor Velov.
»Kot država smo padli na izpitu glede vožnje pod vplivom alkohola. V letu 2016 je policija sankcionirala kar devet tisoč voznikov zaradi alkohola, zasegli smo tri tisoč motornih vozil večkratnih kršiteljev cestnoprometnih predpisov, tistih, ki nimajo veljavnih vozniških dovoljenj, in nekaj predelanih motornih koles. V lanskem letu je bila posebna pozornost namenjena tudi uporabi drog in drugih psihoaktivnih snovi med vožnjo, v decembru smo v času nacionalne akcije testirali 89 voznikov, od katerih je bilo kar 45 pozitivnih,« pa je opozoril Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, ob tem pa izdvojil tudi problematiko pešcev in kolesarjev, ki so zakrivili kar polovico nesreč, v katere so bili udeleženi.
Pri varnosti v cestnem prometu ima še vedno največjo vlogo človeški dejavnik, je poudaril psiholog Marko Polič: »Na izboljšanje stanja ne moremo vplivati samo s kaznovanjem, temveč predvsem s prometno vzgojo. Pri tem imajo velik vpliv tudi mediji, ki lahko prikažejo določeno ravnanje, npr. vožnjo pod vplivom alkohola, kot zavrženo,« je dejal.
AVP je za izboljšanje varnosti na slovenskih cestah predlagala nove ukrepe in dodatne aktivnosti, kot so okrepitev nacionalnih akcij (za mobilne telefone, hitrost in alkohol), več napora bodo vložili za izboljšanje varnosti pešcev in motoristov ter v raziskovanje pravih vzrokov in dejavnikov prometnih nesreč. Velov je ob tem opozoril tudi na novi zakon o voznikih, s katerim agencija pridobiva večja pooblastila za kakovostnejše usposabljanja bodočih voznikov in ukrepanje na področju nadzora delovanja šol vožnje in varne vožnje, in predlog zakona o motornih vozilih, ki bo omogočil boljši nadzor nad opravljanjem tehničnih pregledov.
»Prelaganje odgovornosti za povečanje najhujših posledic prometnih nesreč v letih 2015 in 2016 na udeležence v cestnem prometu je sprenevedanje in beg pred slabim delom in vodenjem Javne agencije RS za varnost prometa,« pa se je na zgornje navedbe kritično odzval Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, ki opozarja, da je v zadnjih dveh letih v Sloveniji umrlo več oseb od povprečja Evropske unije. »Državljani in udeleženci se, želeli ali ne, ravnamo v skladu s sistemom, ki nam ga kreira odgovorna organizacija in za to odgovorni nosilci najvišjih funkcij v državi,« poudarja Štaba in še pravi, da bi se »nesposobnost in triletno eksperimentiranje vodstva AVP že lahko zaključilo v dobro vseh slovenskih udeležencev cestnega prometa«.