Miha Dovžan

Bil je vedno nasmejan

V nedeljo popoldan je Festivalna dvorana na Bledu gostila dobrodelni koncert v spomin na Jožeta Antoniča. Glavni pobudnik koncerta je bil Alpski kvintet, na njem so kot gostje nastopili Ansambel Encijan, na citre pa je zaigral Miha Dovžan.

Jože je bil kitarist, avtor, soavtor, prijatelj. »Poznal sem ga kot človeka, ki ni nikoli zbiral med osebnostmi. Rokoval se je z vsakim in prav vsakega je nagovoril. Imel je lepo dušo, bil je človek, od katerega sem se ogromno naučil; dobil tudi veliko življenjskih napotkov, ki mi koristijo še danes. Bil je duhovit, krasen človek,« razlaga Simon Golobič, sicer Belokranjec, ki je skupaj z Jožetom delal na biografiji Alpskega kvinteta, sedaj pa delo nadaljuje s pomočjo preostalih članov kvinteta.

Golobič arhivira narodno-zabavno glasbo in dela na tem, da bi Slovenija kmalu dobila prvi vsesplošni muzej slovenske narodno-zabavne glasbe. Je bil pa lani jeseni prisoten pri severnih sosedih, v Hitzendorfu, na prireditvi Oberkrainer Kristall, kjer je Ansambel Mihe Dovžana dobil nagrado za življenjsko delo. Ansambel sicer že skoraj trideset let ne deluje več, v 74. letu starosti pa je Miha – čeprav sam že dve leti ne igra – tokrat sprejel povabilo za nastop. Golobič nam je še razložil, da Oberkrainer Kristall prireja Rudolf Mally. Na prireditvi vsako leto nagrajujejo najboljše glasbenike narodno-zabavne glasbe, a striktno samo kvintetovske zasedbe. »Nagrado je prevzel Ive Dovžan, Mihov brat, ki je v ansamblu igral kitaro in bil tudi soavtor številnih melodij. Odločitev o nagradi je sprejela strokovna komisija, ki jo sestavljajo eminentni evropski glasbeniki, njen član pa je bil tudi slovenski predstavnik Jože Burnik, ki je eminenca v svetu narodno-zabavne glasbe tako na domačih kot tujih tleh,« še pove Golobič. In tako je Ansambel Mihe Dovžana pri avstrijskih sosedih lani jeseni prejel – lahko bi rekli kar narodno-zabavnega oskarja za življenjsko delo.

Tokrat je ob Mihi na citrah zapela tudi Joži Kališnik. Pravi, da je bil Jože Antonič eden najboljših ljudi, kar jih v tem času pozna. »Kot glasbenik je bil super, še boljši kot človek. Pošten, deloven in vedno nasmejan. Spomin pa je imel tak, da si ga lahko samo želim. V glasbi ga bomo pogrešali.«

Tudi Miha se Jožeta spominja kot zabavnega človeka, a obenem zelo resnega. »O njem samo najlepše,« pove in doda, da je bil še posebej 'lušten' za družbo.

Poleg omenjenih nastopajočih, ansambla Encijan in seveda Alpskega kvinteta, sta na koncertu nastopila še Niko Kraigher na harmoniki in Ivan Andres Arnšek, solist v ljubljanski Operi. Zaplesali so tudi pari FD Bled.

Niko se Jožeta spominja kot prijetnega sogovornika in velikega ljubitelja humorja. »Če si se z njim znašel v debati, ni nikoli zmanjkalo tem. Pa vedno je bil seznanjen z novicami, novostmi v glasbi.«

Je bil pa nedeljski spominski koncert v celoti posvečen spominu na Jožeta. Imel je tudi dobrodelno noto, saj so organizatorji izkupiček namenili družini Antonič. Nastopajoči so se prav vsi odpovedali honorarju, tudi pri najemu dvorane so organizatorjem koncerta na Bledu prišli naproti.

Voditeljsko vlogo so tokrat zaupali Vinku Šimeku, ki je med posameznimi glasbenimi nastopi povabil na oder za besedo ali dve, tudi tri številne znance in prijatelje, ljudi, ki so bili Jožetu blizu. Najprej pa je občinstvo – v slovenščini in nemščini, saj je bilo občinstvo v dvorani dvojezično – nagovoril vodja Alpskega kvinteta Janez Per, potem je na oder prišel župan Bleda Janez Fajfar, kot sogovornike pa je Vinko na oder povabil še Ivana Prešerna Žana, njegovo soprogo Ivanko Kraševec Prešern pa Ota Pestnerja, Staneta Knifica, Joževo vnukinjo Majo Bilič in mnoge druge.

Med uvodnimi pesmimi Alpskega kvinteta smo slišali nežno Pesem v slovo, katere avtor je Janez Per, za konec pa še znano Avsenikovo pesem Zvezde na nebu žare, ki je lepo zaokrožila spomin na glasbenika, ki je za vedno zaspal v sedemdesetem letu starosti novembra 2015.