Žižkovi vici, zbral Audun Mortensen, priredil in prevedel Stojan Pelko, Totaliteta, Ljubljana, 2016, 156 strani, 24 evrov, www.kulkul.si

Žižkovi vici

»En dober vic o Jezusu Kristusu gre takole: Da bi si malo odpočil od silnega pridiganja in izvajanja čudežev, se odloči vzeti par dni dopusta na obalah Galilejskega morja. Med partijo golfa z enim od svojih apostolov se znajde pred težkim udarcem. Jezus zajebe, žogica pristane v vodi, zato izvede svoj običajni trik: hodi po vodi do kraja, kamor je padla žogica, seže po njej in jo pobere. Ko Jezus poskuša isti udarec znova, mu apostol reče, da je res težak in da bi ga zmogel samo igralec kalibra Tigra Woodsa. Jezus odgovori: 'Hudiča, saj sem božji sin, bom pa ja zmogel, kar zmore Tiger Woods!' in udari znova. Žogica spet pristane v vodi, tako da Jezus ponovno odide po vodi ponjo. Ravno takrat pa pride mimo skupina ameriških turistov. Eden od njih opazi, kaj se dogaja, se obrne do apostola in reče: 'Moj bog, za koga se pa tale ima? A misli, da je Jezus ali kaj?' Apostol pa odgovori: 'Ne, butl misli, da je Tiger Woods!' Tako deluje fantazmatska identifikacija: nihče, niti sam Bog, ni neposredno tisto, kar je; prav vsakdo potrebuje zunanjo, ekscentrično točko identifikacije. (Str. 25) / »Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja se na politbiroju boljševikov vname debata: bo v komunizmu denar ali ga ne bo? Levičarski trockisti trdijo, da ga ne bo, saj denar potrebujejo le družbe z zasebno lastnino, desničarski privrženci Buharina pa trdijo, da denar v komunizmu seveda bo, saj vsaka kompleksna družba potrebuje denar, da uredi blagovno menjavo. Na koncu posreduje sam tovariš Stalin: zavrne tako levičarski kot desničarski odklon, ko zatrdi, da je resnica višja dialektična sinteza nasprotij. Ko ga drugi člani politbiroja vprašajo, kako bo ta sinteza videti, Stalin mirno odgovori: 'Denar bo in ga ne bo. Eni ga bodo imeli, drugi pa ne.' (Str. 28)

Žižkove knjige so zahtevno branje. Sicer pa je naš filozof velik ljubljenec medijev, saj zna svoje zahtevne misli ponazoriti s številnimi primeri iz popularne kulture, s prizori iz filmov in z – vici. Te uporablja kot »bližnjico do filozofskega uvida«. Navajamo dva, prvi ponazarja pojem iz psihoanalize, drugi filozofsko triado teza-antiteza-sinteza, s katero so mojstrsko žonglirali Hegel, Marx in – Stalin. Hegel je razlagal, da je lepota »čutno svetljenje ideje« (das sinnliche Scheinen der Idee). Po domače: da umetnine ilustrirajo filozofijo. In tako pri Žižku, ki je velika filozofska eminenca, vici »ilustrirajo« filozofske pojme. So bližnjica k Žižku, ta pa ni vic.