Potovanje v samo sebe
V Kranjski hiši je na ogled razstava kolažev, ki tvorijo slikovni del slikanice za odrasle z naslovom Alice in Wonderself avtorice Maruše Štibelj iz Kranja.
Kranj – Misel na zadnji strani slikanice lahko preberemo na koncu ali pa si z njo postrežemo najprej. Držal sem se slednjega, prebral izjavo, »ni zabavno, če dobre stvari obdržiš samo zase« in vprašal slikarko Marušo Štibelj o njeni Alici. »Ko Alica odraste, se izgubi v svojih mislih – ene so dobre, druge slabe. Zadnje je sicer hitro pozabila, a ko se enkrat izgubiš v lastnem jazu, je treba pobrskati ravno po tistih najtemačnejših in jih povleči na plan. Zato je seveda potreben dialog s samim sabo. Zato tudi Alica spleza skozi okno svojih misli in začne iskati pot v čudežni svet same sebe.« Tako se začenja zgodba Alice v slikanici, za katero je Štibljeva idejo dobila v umetniški rezidenci Alte Schule Hohenstein v majhnem mestecu v osrednji Nemčiji, kjer je jeseni leta 2015 tri mesece pripravljala samostojni umetniški projekt. V ateljeju, pravi, je bila zelo produktivna, imela pa je tudi čas za razmišljanje o umetnosti in odnosu te do človeka ter o odnosu, ki ga velikokrat zanemarjamo – odnosu do nas samih.
»Moj za rezidenco prijavljeni projekt se je imenoval Relation sheep, oziroma Relacija ovac, v njem pa sem se ukvarjala z odnosom človeka do samega sebe. Ta se je kasneje naključno sprevrgel v Alice in Wonderself. Naslikala sem prvi kolaž z oknom, ko je v zgodbo vstopila Alica, ki je na prvi pogled mogoče res podobna tisti iz čudežne dežele,« pojasnjuje Maruša, ki je najprej naslikala osem kolažev in šele potem začela pisati besedilo. »Ljudje so hodili v odprti atelje, vsakemu sem ob naslikanem v angleškem jeziku razlagala zgodbo, ki je slikam začela dajati še dodatni pomen. To je tudi razlog, zakaj je pravljica za odrasle napisana v angleščini. Seveda jo v prihodnje želim prevesti in izdati tudi v slovenščini.«
Alice v slikanici potuje skozi osem dežel, kolažem v celoti pa se pridružujejo tudi detajli, tako da gre za branje na okrog štiridesetih straneh. Pri kolažih je uporabljala materiale, ki so v njenem slikarstvu že stalnica, od prtičkov, krep papirja do starih fotografij, izrezanih iz revij, črno-belih fotografij, povečav … K njihovi živopisnosti Maruša dodaja zgodbo o sicer že odraslem dekletu, ki pa se na koncu knjige tudi prvič v življenju prebudi, simbolično seveda. Alica sprejema življenjske in velikokrat humorne nauke bitij in stvari, ki ji pridejo naproti, naj bodo to rože, ki se rade 'igrajo' z ljudmi, zlata kokoš, ki varuje zlato palačo, ki to ni, kača strahu, ki ni nujno slab, nenavadno požrešna hobotnica. Skozi gozd odpuščanja in prek gore volje le pride v 'deželo Wonderself'. Seveda mora zato na plano izbrskati najtemnejše spomine in jih kasneje tudi pustiti pod polno luno.
Avtorica je najprej razmišljala o založbi, ker pa je slikanico hotela izdati čim prej, se je odločila denar za oblikovanje in tisk zbrati na platformi množičnega financiranja Indiegogo. V nekaj mesecih je zbrala celo nekaj več kot želenih 2500 evrov, kar je zagotovo tudi rezultat prepričljivega videa in dobre ponudbe. Namesto zamišljenih sto izvodov je naklado podvojila. Pri slikanici je sodeloval še pisatelj Jasmin B. Frelih, ki je opravil jezikovni pregled, oblikovala pa jo je Marušina prijateljica in grafična oblikovalka Tanja Gerkman, ki trenutno potuje po Novi Zelandiji. »Imeli sva kar precej dela že z dvanajsturno časovno razliko in tudi nekaj drugačnimi pogledi na knjigo, zato sva se vseskozi morali in znali prilagajati ena drugi,« se intenzivnega dela pri snovanju slikanice spominja Maruša, ki želi, da sporočilo, ki ga nosi slikanica, prebere čim več ljudi v Sloveniji in tujini. V njej je veliko simbolike, knjiga je barvita, saj odrasli vse prevečkrat pozabljamo na barve okrog sebe. »Bistvo je, da že v svoji okolici lahko narediš čim več dobrega za ta svet. Le tako nam bo vsem skupaj lepše. Jaz sem za sredstvo doseganja sprememb izbrala umetnost,« dodaja Maruša Štibelj.