Ob deseti obletnici uvedbe evra

Spoštovani bralec teh vrstic! Vzemi v roke evrski kovanec za 50 stotinov, tistega »našega«, katerega zadnja stran nosi stilizirano sliko Triglava in napis Oj Triglav moj dom … Vsi evrski kovanci, ki imajo zadnjo stran posvečeno naši državi, so lepi, nosijo pomembna zgodovinska in narodna sporočila. Ampak meni, ki mi zvonovi odzvanjajo 88. pomlad, je tisti za 50 stotinov najlepši, najdražji, ker mi prinaša zadoščenje in radost. Oj Triglav moj dom … Le malo nas je, ki se še spominjamo časov, ko bi onstran rapalske meje Slovenec na svoji rodni zemlji dobil klofute, če bi samo poskušal zapeti pesem Oj Triglav moj dom ... Danes pa je ta refren vtisnjen na naš skupni evropski denar. In ta kovanec s stiliziranim Triglavom in napisom Oj Triglav moj dom je plačilno sredstvo milijonom ljudi v Evropi. Morda tam doli na jugu sosedovega škornja v Italiji prav danes vnuk ali pravnuk tistih, ki so nam delili klofute (ali še kaj hujšega), drži v rokah teh 50 stotinov in z njimi plačuje svojemu otroku »gelatto« (sladoled) pa se niti v sanjah ne zaveda, koliko trpljenja, upora in žrtev je bilo treba, da smo si Slovenci izborili enakopravnost, vsaj na tem nivoju. Bodimo ponosni na ta dosežek.

Spoštovani mladi bralci. Preveč pozabljamo, da je tretjina Slovencev sedanje države Slovenije še pred dobrimi 70 leti živela v razmerah, ko je bila slovenska beseda zaničevana, petje prepovedano (proibito cantare) in besede 'Oj, Triglav moj dom' neizgovorljive. Pesmi Doberdob, Buči, buči, morje … so ljudje prepevali v kleteh, zakristijah in drugih zaprtih prostorih. Peli so polglasno (sotto voce), za dušo, zase, da ne bi privabili črnosrajčnikov. Kajti petje slovenskih pesmi na javnem kraju (tudi nabožnih v cerkvah) je bilo strogo sankcionirano. Minilo je 80 let od aretacije in mučeniške smrti Lojza Bratuža, ki ga je fašistična soldateska aretirala in nato zastrupila s strojnim oljem samo zato, ker je na koru cerkve v Gorici vodil pevski zbor, ki je pri bogoslužju prepeval nabožne slovenske pesmi. V mukah je umrl v bolnišnici v Gorici. Domači fantje in dekleta z Goriškega in Vipavskega so mu hodili pod okno v bolnišnico prepevat naše domače pesmi. To mu je bila edina uteha, da je prebrodil neznosne bolečine zastrupitve. Prihajali so skrivaj. S kolesi po vinogradniških poteh in se tako tudi vračali, ko je njihov glas utihnil pod oknom nesrečnika.

Izkažimo spoštovanje svojim prednikom in vsem rodoljubom Primorske, ki so z uporom in nenehnim tveganjem zaslužni, da je naša beseda – naša pesem Oj, Triglav moj dom – povzdignjena tako visoko, zakovana v naš skupni evropski denar. Bodimo ponosni na to in evrski kovanec za 50 stotinov spoštljivo hranimo na častnem mestu v »bohkovem kotu«.

Andrej Bolčina, Dolenje Brdo 4, Poljane