Velika objedenost gozdnega mladja

V popisni enoti Jelovica in Pokljuka se je objedenost gozdnega mladja med zadnjima popisoma povečala z 18,6 na 31,5 odstotka.

Kranj – Visoka stopnja objedenosti mladja gozdnega drevja predvsem v južnem in severnem delu Slovenije, kjer je tradicionalno prisotna jelenjad, je na teh območjih že vrsto desetletij eden glavnih gozdnogospodarskih problemov, katerega posledice se kažejo v vse težjem naravnem pomlajevanju gozdov. Prav zato je Oddelek za gozdne živali in lovstvo v sodelovanju s strokovnim svetom Zavoda za gozdove Slovenije lani izdelal analizo poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi, s katero je želel ugotoviti, kakšno je stanje obdejenosti mladja na ravni Slovenije in popisnih enot, se je stanje objedenosti med zadnjima popisoma 2010 in 2014 kaj spremenilo in v katerih popisnih enotah je stanje najbolj problematično in bo treba z ukrepi gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega načrtovanja zagotoviti usklajenost med staležem divjadi in prehranskimi možnostmi življenjskega okolja divjadi.

Analiza je pokazala, da se skupna stopnja poškodovanosti mladja med obema popisoma na ravni Slovenije ni pomembneje spremenila (povečala se je s 27,5 na 28,3 odstotka); še največje razlike so ugotovili pri bukvi, kjer se je poškodovanost povečala za 42 odstotkov, in pri jelki, kjer se je zmanjšala za 17 odstotkov. Med drevesnimi vrstami so najbolj objedeni plemeniti in mehki listavci, najmanj pa smreka in ostali iglavci. Skupna poškodovanost se je povečala v 21 popisnih enotah, zmanjšala pa v desetih. Med popisnimi enotami, v katerih bodo potrebni močnejši ukrepi za uskladitev razmerja med velikimi rastlinojedi (predvsem jelenjadjo) in gozdom, so tudi Osrednje Karavanke, Pokljuka in Jelovica ter Zahodne Karavanke. V Osrednjih Karavankah je bila leta 2010 skupna objedenost mladja 25-odstotna in štiri leta kasneje 32,8-odstotna, pri tem pa se je objedenost iglavcev zvišala s 7,4 na 14,8 odstotka in listavcev z 31,4 na 41,5 odstotka. Na Jelovici in Pokljuki se je skupna objedenost v obdobju 2010–2014 zvišala z 18,6 na 31,5 odstotka, in sicer pri mehkih listavcih z 62,3 na 84,6 odstotka, pri plemenitih listavcih z 52,5 na 75,6 odstotka in pri macesnu z 31 na 52,4 odstotka. V Zahodnih Karavankah se je v obdobju med popisoma stopnja objedenosti znižala s 36,4 na 34,5 odstotka, v popisni enoti Cerkljansko in Škofjeloško hribovje pa s 30,4 na 27,7 odstotka.