Kruh so pekli po starem

V stari Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori so v sredo spet zakurili v krušni peči in proti večeru je iz nje zadišalo po slastnem, hrustljavo zapečenem domačem kruhu.

Kranjska Gora – V štiristo let stari Liznjekovi hiši v Kranjski Gori so v sredo spet zakurili peč in v njej spekli šest hlebcev lepo vzhajanega kruha. Zamesili in zgnetli so ga udeleženci delavnice, ki jo je organiziral Gornjesavski muzej Jesenice z namenom, da se ohrani tradicija peke domačega kruha, da udeleženci izmenjajo izkušnje in poklepetajo o tem, kako so kruh njihove mame in babice pekle nekoč, pa tudi, da stari hiši vdahnejo nekaj novega življenja.

»Peke kruha sem se naučil doma, pri mami. Zdaj ga pečem dvakrat tedensko, največkrat iz treh četrtin pšenične in četrtine ržene moke, občasno dodam tudi krompir,« je povedal Tone Urbas iz Mojstrane, ki je za pokušino s seboj prinesel tisto popoldne spečen kruh iz svoje peči. Na vprašanje, kako dolgo traja ves postopek peke, pa v stilu starih kuharic, ki pravijo, da se jed kuha, »dokler ni kuhana«, hudomušno odgovoril: »Zamesim, grem na ferato in pustim testo, da vzhaja. Ko se vrnem, pregnetem in medtem ko kruh drugič vzhaja, zakurim peč. Drva morajo biti bukova in enakomerno velika, zato da tudi enakomerno gorijo. Če kakšno poleno ostane goreče, bo imel kruh vonj po dimu. Nato hlebce pečem 45 minut.«

Udeleženci delavnice so si med gnetenjem izmenjali izkušnje in pripovedovali, kako so kruh pekli nekoč, ugotavljali, katera moka je najboljša in s čim podaljšati čas, ko kruh ostane svež. V osnovi pa gre recept za domač kruh takole: Kocko kvasa stopimo v topli vodi, ki ji dodamo nekaj sladkorja. Ko mešanica naraste, ga zlijemo v kilogram moke, v katero smo vmešali dve žlički soli. Dodamo toplo vodo in dve žlici olja; nekateri olivnega, drugi prisegajo na repičnega, tretji olje zamenjajo z mlekom ali celo kefirjem. Testo je treba res dobro pregnesti, nato pa naj dve do tri ure vzhaja. Po tem času ga drugič pregnetemo, pustimo, da vzhaja še eno uro in nato spečemo.

Gospa Draga Soklič z Bleda doma redno peče kruh, na delavnico pa je prišla, ker se je želela naučiti kaj novega. »Z veseljem sem tukaj. Nekaj novega sem se naučila, pa še ambient je čudovit,« je povedala, medtem ko je za staro mizo v Liznjekovi domačiji mesila svoj hlebček. Jana Babnik, Ljubljančanka, ki že dvajset let z eno nogo živi v Kranjski Gori, za redno peko kruha sicer nima časa, se pa rada nauči kaj novega in preživi čas v prijetni družbi. »Pravzaprav sem si zaželela kruha, pa sem prišla,« je povedala z nasmehom.

Kot je pojasnila Neli Štular iz Gornjesavskega muzeja, bodo z delavnicami nadaljevali vsako prvo sredo v mesecu, na prihodnji bodo, medtem ko bo kruh vzhajal, izdelovali tudi domače maslo. Želijo si, da bi prišlo čim več domačinov; tisti, ki so že izkušeni v pripravi testa, pa lahko zgolj prinesejo svoj hlebček in ga spečejo v stari krušni peči.