Trije kralji in betlehemske štručke

Relikvije treh modrih z Ju­trovega počivajo v eni največjih umetnin zlatarske obrti srednjega veka, v skrinji treh kraljev v Kölnu, v zlatem sarkofagu, ki po obliki spominja na baziliko. Po legendi iz 12. stoletja naj bi jih na popotovanju skozi Palestino našla sv. Helena, mati cesarja Konstantina Velikega, njegov sin Constans pa naj bi jih v 4. st. podaril milanskemu škofu sv. Eustorgiju. Nekaj stoletij so počivale v baziliki Sant'Eustorgio v posebnem sarkofagu. Ko pa je cesar Friderik Barbarossa opustošil Milano 1162, je skoraj do tal porušil baziliko in relikvije po skrivnih potih poslal v Nemčijo. 23. julija 1164 so bile relikvije prepeljane v Köln, Friderik Barbarossa pa jih je predal svojemu kanclerju in kölnskemu nadškofu Rainaldu iz Dassela. Takemu zakladu je bilo treba najti potreben prostor. To je bil povod, da je skozi stoletja zrasla največja katedrala, visoka kot cerkev sv. Petra, v severno evropskem prostoru, kamor so radi romali tudi Slovenci. In skrinja treh kraljev je še vedno neustavljivo privlačna, saj je pravo razkošje spretnosti človeških rok. Narejena je iz zlata, pozlačenega srebra, bakra, vanjo je vdelanih nešteto dragih in poldragih kamnov, kamej in gem in umetelnega emajla … V času vojn so bili na delu tudi plenilci, čeprav so relikviarij večkrat prepeljali na varno. Relikviarij je širok 110 cm, visok 153 cm in dolg 220 cm. Na njem so prizori iz Kristusovega življenja, ena stranica je Davidova, druga Salomonova, na obeh so upodobljene krščanske kreposti. Na Salomonovi milost, previdnost, usmiljenje, dobrota, modrost, enotnost, pokorščina, na Davidovi pa varnost, deviškost, ponižnost, ubogljivost, zmernost, miroljubnost, prizanesljivost. V arkadnih emajliranih lokih sedijo prerok, visoki svečenik in apostoli.

Na prednji strani je Marija z Jezusom z daritvijo treh modrih, na zadnji pa prizori s križanja. V strešni konici so upodobljene kreposti vera, ljubezen, upanje, videti pa je tudi doprsni kipec nadškofa Rainalda. Bleščečo skrinjo treh kraljev je v letih 1180–1205, do svoje smrti ustvarjal veliki zlatar Nikolaj iz Verduna, nato pa je njegovo delo dokončala cela vrsta zlatarjev, dokler 1225 ni bila vdelana zadnja gema. Iščoč recepte, ki bi bili v skladu s temo, sem našla okusne štručke za praznični zajtrk!

Betlehemske štručke

Za eno peko potrebujemo: 60 g datljev, 300 g bele moke (tip 405), 100 g finih ovsenih kosmičev, 1 ščep soli, 1 vrečko suhega kvasa, 2 žlici olja, 4 žlice tekočega medu, 150 ml mleka, 1 rumenjak.

Datlje na drobno zrežemo. V posodi zmešamo moko, kosmiče, kvas, ščep soli, olje, med, datlje in mleko ter dobro pregnetemo. Na pekač damo papir za peko. Oblikujemo štručke in jih razvrstimo ne pretesno skupaj na pekač. Pokrijemo s kuhinjskim prtičem in damo za 1 uro na toplo, da vzhajajo. Pečico ogrejemo na 200°. Razžvrkljamo rumenjak, s čopičem premažemo štručke in jih pečemo 20–25 minut.

Lahko ponudimo same, ko se malo shladijo, lahko jih prerežemo na pol in namažemo z dobro marmelado. Kot nalašč za dolg nedeljski zajtrk.