Kakšna sociologija? Za kakšno družbo?

»V Sloveniji ugotavljamo, da imamo sicer veliko znanja na ravni posameznikov, le malo od tega pa tudi na ravneh družbenega delovanja oziroma odločanja. Zbornik, ki ga obravnavamo, lahko štejemo za poizkusni korak naprej, da na področju sociologije presežemo takšno stanje … / Gre za najbolj zgoščene predstavitve akademskih dosežkov in avtobiografskih pričevanj, ki v eni knjigi najbolj celostno doslej predstavljajo samopodobo sociologije v Sloveniji. Pod terorjem urednika so sociologinje in sociologi pretežno starejše generacije večinoma kar celotne profesionalne kariere ali delovna področja povzemajoče predstavili le na nekaj straneh. Tako svoje dosežke kot tudi ovire v njihovem večdesetletnem delovanju v našem okolju, nekateri pa tudi na osnovi svojega delovanja – kar na petih kontinentih – po svetu. Nisem želel, da bi že v izhodišču kdo nastopal namesto njih. Le z avtentičnimi zapisi smo dosegli tudi tista znanja in vedenja, ki jih označujemo kot 'tiha znanja' in še zlasti znanja 'utišanih' subjektov v določenem času in prostoru. / Glede na to pa je vloga socilog-a-inje med vsemi družboslovci najmanj vnaprej opredeljena, posameznik pa je najbolj samemu sebi prepuščen, saj v razliko od pravnikov, ekonomistov, pedagogov ali zgodovinarjev, arhitektov, ki imajo vsi tudi svoje institucionalno domovanje, deluje v širjavah svojega profesionalnega polja brez smerokazov. Diplomirani sociolog stopa na svojo karierno pot tako kot kovačeva kobila, ki je slabo podkovana in se znajde na brezpotju. Zato so le maloštevilni tisti, ki se pri tem ne izgubijo. Le-ti pa so zmožni – kot nam potrjujejo konkretni primeri v praksi – da bolj kot posamezniki katerihkoli drugih poklicev opravljajo koordinativne in vodilne vloge v obvladovanju kompleksnosti na različnih ravneh družbenega odločanja.«

Tako je govoril urednik Zdravko Mlinar na predstavitvi tega zajetnega zbornika. Nastajati je začel ob 50-letnici Slovenskega sociološkega društva (2015), predstavljen je bil 21. 12. 2016 v dvorani SAZU. V njem je 121 avtorskih prispevkov. Uvodne so napisali »founding fathers« (ustanovni očetje) slovenske sociologije (Mlinar, Veljko Rus, Niko Toš …), sledijo avtorji, ki so sociologi po stroki, delujejo pa na različnih poklicnih področjih in po celem svetu kot raziskovalci, profesorji, upravni delavci, župani, novinarji, ministri, diplomati, prostovoljci … Branja vredna bratovščina slovenskih sociologov.