Ni klonil pod težo mnogoterih pesniških oblik. Nasprotno, Boris A. Novak z novo knjigo Oblike duha pesni s pravo lahkotnostjo. / Foto: Igor Kavčič

Za nove in izkušene pesnike

Knjiga Oblike duha s podnaslovom Zakladnica pesniških oblik, ki je izšla v izteku leta pri Mladinski knjigi, je hkrati priročnik in pesniška zbirka, a tudi svetovna redkost in mojstrovina pesnika, literarnega strokovnjaka in profesorja Borisa A. Novaka.

Nebroj Novakov je v državi kuri, Boris A. je, ki novake v poeziji uri. (Igor Kavčič)

Ljubljana – Zaobljubili ste se, da boste v tem letu napisali svojo prvo pesem ali jih že pišete, pa bi se radi preizkusili v doslej vam neznani pesniški obliki, mogoče želite zgolj prebirati dobre pesmi najrazličnejših oblik, potem vam bo knjiga Borisa A. Novaka z naslovom Oblike duha v vašem bralnem naročju zagotovo dobro dela. Knjiga, gre za pravo zakladnico pesniških oblik, je nekaj posebnega, saj ji v svetu bržkone ni para. Boris A. Novak, pesnik, literarni strokovnjak in profesor na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je v knjigi, ki obsega kar 530 strani, zbral dvesto dvajset pesniških oblik in za vsako napisal tudi primer. Med temi jih je šestdeset prvič upesnil v slovenščini, njegova lirična duša in iskrivi raziskovalni duh pa nam postrežeta še s 16 oblikami, ki jih je izumil sam. »Pesniške oblike so nepreštevne. Eno bi še dodal, a je bila knjiga že v tiskarni,« je duhovit in v pesniškem raziskovanju nepopustljiv Boris A. Novak, ki knjigo pravzaprav piše in vedno znova dopolnjuje z novimi oblikami že skoraj trideset let.

Oblike duha so namreč tretja izdaja, saj je prva taka knjiga Oblike sveta izšla leta 1991 pri založbi Mladika, takratnim sedemdesetim pesniškim oblikam pa je avtor v drugi z naslovom Oblike srca (Modrijan, 1997) dodal prav toliko novih. Aktualna izdaja je v vseh pogledih nadgradnja prejšnjih dveh. Avtor v njej zajema pesniške oblike ne glede na časovne in prostorske okvire, naj gre za poetiko antičnih piscev, konstruktivizem ali pa sodobni verz, v knjigi spoznavamo poetiko Vzhoda kot Zahoda. Pesniške oblike so razporejene, razložene in s primeri predstavljene po abecedi: od akrostiha, preko različnih balad, bluesa, haikuja, izštevanke, kancon, psalma, serenade, do različnih vrst sonetov, uspavanke in zdravice … Presenetijo pa nas tudi verzi, ki se jim reče šepavec, pesem na kub pa nonsense poezija in, ta je pa dobra, celo makaronarska pesem. Avtor za tako označi pesem, napisano v dveh ali več jezikih.

Boris A. Novak bralce nagovarja z res raznovrstno poezijo, tiste, ki pišejo, in tiste, ki se kakorkoli z njo ukvarjajo. Oblike duha nimajo ovir, so brezčasne, aktualna navodila za mnoga desetletja. Boris sam pravi, da je najboljše, kar študentom ve povedati o poeziji, to, kar se je sam naučil ob pisanju pesmi. »Poezija je človekova dejavnost, duha in srca in je tudi telesna. Nujna pri odraščanju vsakega človeka. Pesem potrebujemo v obdobjih od rojstva do ljubezni in smrti. Knjigo je ilustriral Novakov prijatelj Marjan Manček, ki je pesniškim oblikam dal tudi vidno podobo. Pesniški način so tudi tako imenovane definicije – nova oblika, ki jo uvaja Boris A. Novak in zapiše primer: Pesnik je vrtnar tišine.