Ob jaslicah v Bankovi luknji so domačini pripravili tudi bogat kulturni program. / Foto: Primož Pičulin

Jaslice združile vaščane

Prebivalci Dolenje vasi v Podbrezjah so složno stopili skupaj in pripravili prijeten večer ob jaslicah, ki so jih postavili v naravno okolje.

Podbrezje – Narava je tu poskrbela za neverjeten mir, košata zelena zavesa smrek in drevja varuje zaselek in ljudi, skale, poraščene z mahom, pa skrbijo za varnost nekaterih hiš. Kadar pa se v farni cerkvi sv. Jakoba ali v taborski cerkvi na griču prebudijo zvonovi, takrat pa njihova pesem zaide tudi k prebivalcem.

Ideja o postavitvi naravnih jaslic se je porodila družini Finžgar. Seveda je bilo votlino treba najprej temeljito očistiti, breg ob skalah še dodatno zasaditi, zgraditi manjši podporni zid, oblikovati stezice, moteči objekt prekriti s sliko, ki jo je prispeval domači slikar Zdravko Purgar, čigar čopič že dolgo ustvarja in je poznan ne samo v občini, temveč tudi drugod. Družini Finžgar so se pridružili še sosedje, dodali svoje ideje in se polotili urejanja in oblikovanja. Že v letu 2015 so jaslice postavili prvič, sedaj pa so se celo razširile. Mlada družina je dobila dodatne prostore, še eno votlino, srečanje pa željo, da bi to postalo tradicionalno. »Zakaj pa ne? Odvisno je samo in predvsem od nas, ki tu živimo. Tisti, ki živijo čisto blizu, vedo povedati, da ko se večer počasi spremeni v noč in spet preide v dan, začnejo na ogled jaslic prihajati mamice z otroki v vozičkih, pa cele družine, pa starejši ljudje ter sprehajalci, ki se želijo naužiti čistega zraka in malce razbremeniti želodce, ki v božičnem času delajo nadure,« pravi organizatorka in povezovalka prijetnega srečanja Milenka Jekovec.

»Čeprav nam je v tej naši deželi včasih hudo, smo vendarle v bistvu srečni ljudje. Lahko se sestajamo brez strahu, poslušamo izvajanje prečudovite glasbe naših mladih. In potem, ko vse utihne, se začne žuborenje besed ob obloženih mizah, zadiši po čaju, kuhančku in potici, ogenj prasketa v lesenih 'šporgetih', ki so največje veselje otrokom. Marija in Jožef se skrivnostno nasmihata: 'Kako vesel in dober je ta narod. Niso pozabili na nas.' Lučice nad votlino pa se bleščijo v prihajajočo noč,« je sklenila Milenka Jekovec.