Govornik dr. Hubert Požarnik je med drugim poudaril, da se moramo ljubiti kot narod, ne samo kot posamezniki.

Ljubiti se moramo kot narod

Na Sv. Jakobu je na slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti sv. mašo za domovino daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, govornika pa sta bila dr. Hubert Požarnik in Dejan Valentinčič.

Brezovica – Na Sv. Jakobu nad Medvodami so se tudi letos zbrali domoljubi od blizu in daleč in praznovali dan samostojnosti in enotnosti. Večina se jih vrača vsako leto. Med njimi je bilo tudi nekaj takšnih, ki na ta razglednik nad Medvodami, pot nanj je ta večer osvetljena z baklami, hodijo že vse od leta 1990, ko je množica ljudi prav pri tamkajšnji cerkvici pričakala rezultate plebiscita, malo po polnoči pa se jim je pridružila večina ministrov prve demokratično izvoljene slovenske vlade na čelu s predsednikom Lojzetom Peterletom.

Praznovanje, ki ima posebno dušo in pristnost, se je tradicionalno začelo s sv. mašo za domovino, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, nadaljevalo pa zunaj s kulturnim programom. Obogatili so ga Moški pevski zbor Župnije Preska, recitatorja Anamarija Mihovec in Miha Zupanc Kovač iz Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, govornika pa sta bila letos dr. Hubert Požarnik, ki je bil predsednik Slovenske demokratične zveze v prvih dveh letih njenega delovanja, to je tudi v času izvedbe plebiscita in Dejan Valentinčič kot predstavnik mladih. »Spomnim se, kako smo se prvič tukaj dobivali, koliko zanosa, upanja in hvaležnosti je bilo v nas. Ko smo prišli sem gor, smo se počutili še posebej svečano. Takrat ni bilo samo to, kar se danes suhoparno sliši dan samostojnosti in enotnosti, takrat je bil velikokrat izgovorjen stavek »Sedaj imamo državo slovenskega naroda«. Beseda Slovenec žal zadnje časa nekam peša, zlasti med mladimi. Kot majhen narod se moramo zelo zavestno, zelo odločno zavzemati za svojo tradicijo, za svoj jezik, za svoje duhovne vrednote, za vero, za vse tisto, kar nas dela kot narod nekaj posebnega. Zavzemati se moramo, da bodo tudi mladi vzljubili slovensko pesem, slovensko besedo, da vzljubijo svojo lastno domovino. Ljubiti se moramo kot narod, ne samo kot posamezniki,« je med drugim povedal dr. Požarnik. Da med mladimi kljub vsemu, kar se dogaja, je upanje, meni Valentinčič: »Če se ozremo po podeželju, ki je odraz slovenske družbe, vidimo, koliko pevskih zborov in folklornih skupin deluje, in ta slovenska pesem kaže, da je v slovenskem človeku še povezanost z domačo zemljo. To je odlično izhodišče, iz katerega lahko gradimo boljšo Slovenijo. Ne gradimo je iz nič, še nikoli nismo živeli v tako dobri družbi kot danes. Pravijo, da se človeka ne sodi po tem, kolikokrat pade, temveč kolikokrat se pobere. V zadnjih petindvajsetih letih smo imeli veliko uspehov, na žalost pa tudi stranpoti. Če velja za človeka, da se ga šteje po vzponih, naj to velja tudi za državo. Verjamem, da lahko živimo še boljše, že sedaj pa živimo bolje.«

Za konec srečanja je zadonela Avsenikova pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, organizatorji pa so v letu 2017 zaželeli čim več Slovenije, lepe pristne, uspešne in resnično razvijajoče.