V salonu Gertrude Stein

V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu gre ta čas posebna pozornost umetniškemu delu Salon de Fleurus, rekonstrukciji salona pisateljice Gertrude Stein. V stalni postavitvi ne manjka del slovenskih umetnikov.

Zagreb – Od letošnjega oktobra do konca januarja je v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu na ogled zanimiva gostujoča postavitev z naslovom Salon de Fleurus, sodobna rekonstrukcija pariškega salona ameriške pisateljice Gertrude Stein, ki je bil med letoma 1903 in 1934 na Ulici Fleurus 27. Razstavni projekt predstavlja zgodbo o začetkih moderne umetnosti, ki je povezana z enim prvih krajev druženja takrat še mladih umetnikov, kot sta bila recimo Henri Matisse, Pablo Picasso in Paul Cezanne. Prav v salonu pisateljice in zbirateljice likovnih umetnin Gertrude Stein (1874–1946) so gostje lahko prvič videli razstavljene njihove slike. Videli so jih tudi umetniški kritiki iz ZDA, ki so kasneje v svoji domovini pomagali ustvarjati ameriško zgodbo o moderni evropski umetnosti.

Kaj pravzaprav je Salon de Fleurus? Projekt je posvečen zbiranju, varovanju in obujanju spomina na začetke moderne umetnosti. Naslov projekta je vzet iz knjige Gertrude Stein: Avtobiografija, ki jo je napisala njena partnerka Alice B. Toklas. Salon de Fleurus je kot tak obstajal kot pol zasebni in pol javni prostor v New Yorku, v ulici Spring 41, in je bil za javnost odprt leta 1992 do 2014. Potem je bil deloma predstavljen v Bejrutu, Parizu in Los Angelesu, od leta 2015 pa potuje po svetu kot celovita in enkratna razstava organizacije Independent Curators International iz New Yorka (ICI). Tokrat je na ogled v Zagrebu.

Razstavo sicer sestavlja 31 kopij slik Cézanna, Matissa in Picassa, časovnica Gertrude Stein in njenega kroga ter nekaj izobraževalnih nasvetov za aktualnega „skrbnika“ salona, kako naj se obiskovalcem na najboljši mogoči način pričara zgodba o Salonu. Kopije slik iz Salon de Fleurus, razstavljene v rekonstruiranem interjerju, nam poskušajo razkriti, kako in zakaj so se prav tu rodile nekatere zgodbe moderne umetnosti, ki jih je Salon tudi prvi kanoniziral. Tako kopije postajajo pomembnejše od originala, so o tej postavitvi zapisali kritiki. Da obiskovalci Picassa v tem salonu gledajo z očmi Gertrude Stein. Preverite.

Sicer pa je v galeriji poleg del vodilnih Hrvaških avtorjev sodobne umetnosti, ki so predstavljeni po različnih oddelkih, na ogled tudi nekaj pomembnih del slovenskih avtorjev. Tako ima svojo steno slovenska retro avantgarda s skupino Irwin, na ogled je projekt Lele B. Njatin, predstavljena je slovenska umetniška skupina OHO iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, tu so tri velika platna slikarja in filozofa Andraža Šalamuna, na ogled pričakovanega dela Najdražji bicikl na svetu našega vodilnega hiperrealista Berka pa bomo počakali do naslednjič, saj je trenutno na razstavi v Mariboru.