Mediacija za Ročevnico

Tržiški svetniki so skoraj soglasno sprejeli predlog župana Boruta Sajovica, naj do rešitev denacionalizacijskih in zemljiških vprašanj v Ročevnici pridejo z mediacijo in začasnim občinskim najemom zemljišč. Klemen Belhar je imel drugačen predlog: takojšen občinski odkup zemljišč od denacionalizacijskih upravičencev, s čimer bi občina popravila napako do krajanov iz leta 1989, vendar ni uspel.

Kot občina ne bežimo od soodgovornosti, nismo pa za vse edini krivec, je prepričan župan Borut Sajovic, ki je predlagal, da nastalo situacijo rešijo z mediacijo med vpletenimi: krajani, občino, denacionalizacijskimi upravičenci.

Tržič – O možnostih rešitve denacionalizacijskih in zemljiških vprašanj v delu naselja Ročevnica v tržiški občini so v četrtek razpravljali občinski svetniki. Predloga sta bila dva. Svetnik Klemen Belhar je dejal, da je občina kot institucija naredila napako, ker nekaj krajanom, ki so leta 1989 od nje kupili zemljišča v Ročevnici, ni izvedla dolžnega vpisa v zemljiško knjigo, iz česar danes izhajajo težave, prizadeti krajani pa morajo »svoj prav« dokazovati na sodiščih, kar je zanje še veliko dodatno finančno breme. Krajani so za parcele plačali, na njih postavili garaže, vrtne ute, drvarnice, zdaj za te iste parcele plačujejo še najemnino denacionalizacijskim upravičencem, ki so medtem s civilno tožbo dosegli tudi izvršbe, ki se krajanom že dogajajo. Belhar je predlagal, naj občina odkupi ta zemljišča od denacionalizacijskih upravičencev in jih prenese na krajane in na ta način občina popravi krivico iz preteklosti, prizadeti krajani pa se zavežejo k temu, da do občine ne bodo imeli nobenih odškodninskih zahtev. Župan Borut Sajovic predloga ni podprl, kar naj bi bil po njegovih navedbah ta deloma v nasprotju z zakonodajo in ker bi s tem izničili tudi prizadevanja odvetnice, ki so jo najeli krajani, ki pa je že dosegla ničnost denacionalizacijskih odločb iz upravnega sodnega postopka. »Kot občina ne bežimo od soodgovornosti, nismo pa za vse edini krivec,« je prepričan župan, ki je predlagal, da nastalo situacijo rešijo z mediacijo med krajani, občino, denacionalizacijskimi upravičenci. A s kakšnimi finančnimi posledicami za vpletene, je v tem trenutku težko napovedati. Sestanek z odvetnico krajanov ima župan tretjega januarja, rad bi slišal še njeno mnenje, za dogovor glede izvensodne poravnave z mediacijo pa so na seji občinskega sveta določili rok 25. januar. »Kadar je mediacija uspešna, je v treh mesecih zaključena,« je še pojasnil župan in k predlogu za mediacijo dodal, večina svetnikov pa potrdila, da bo občina prizadetim krajanom pomagala prebroditi finančno stisko z začasnim občinskim najemom teh zemljišč.

Enkrat je mediacija sicer že padla v vodo, kot so povedali krajani. Občina tedaj k mediaciji ni bila pozvana, je pojasnil župan. Je pa prejšnji občinski svet to točko dnevnega reda enkrat že obravnaval, marca 2014, in župana tedaj pooblastil, naj z denacionalizacijskimi upravičenci poskuša doseči dogovor. Primer pa je ne samo finančno, ampak tudi pravno zelo zapleten. Krajani od občine pričakujejo jasen časovni okvir. Pripravljeni so sicer potrpeti še kakšen mesec ali dva, težko pa več, pravijo, kajti zadeva se vleče že preveč let.