Za Trstom in Celovcem še Dunaj
Slovenska knjižna središča v sosednjih državah so nov način promocije slovenščine, slovenske knjige in Slovenije v sosednjih državah.
»V času, ko je na Koroškem knjigotrštvo na udaru in je v zadnjih letih zaprlo vrata 20 odstotkov vseh knjigarn, je ureditev Slovenskega knjižnega središča še posebej pomembna. Sedaj bomo lahko lažje kljubovali težavam in gradili svojo dejavnost na literaturi oziroma klasični knjigi, na šolskih knjigah in potrebščinah, na knjigah z versko vsebino, na prodaji pisarniškega materiala, na antikvariatu in na srečevanju piscev knjig z občinstvom oziroma bralci,« je povedal ravnatelj Mohorjeve dr. Karel Hren.
Celovec – Junija lani, dobro leto po zaprtju slovenske knjigarne v Trstu, so na trgu Oberdan, kjer je pred drugo svetovno vojno stal požgani Slovenski narodni dom, odprli novo Slovensko knjižno središče. Prostore zanj je za simbolično najemnino odstopil tržaški Slovenec, kulturni mecen in podjetnik Vanja Lokar. Slovenska knjiga je tako v Trstu znova dobila ugledno mesto, v katerem se prodaja slovenskih in italijanskih knjig prepleta s prodajo časopisov, revij, učbenikov, priročnikov in zemljevidov. Središče je tudi informativno središče o Sloveniji in njeni zgodovinski ter kulturni dediščini ter turistični ponudbi.
Trst je bil začetek verige knjižnih središč, ki jo je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z organizacijami Slovencev v sosednjih državah načrtoval kot nov način promocije Slovenije, slovenščine in slovenske kulture, obenem pa pomoči Slovencem, ki živijo v sosednjih državah. Tržaškemu knjižnemu središču je sledil Monošter v Porabju na Madžarskem, konec novembra pa se lahko s knjižnim središčem pohvali tudi Celovec, kjer sta pri spreminjanju obstoječe knjigarne v središču Celovca ob vetrinjski vpadnici sodelovala Mohorjeva in Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane.
»Celovško knjižno središče je odgovor na izziv časa. Povezanost s sosedi in mednarodna povezanost Slovencev je za Mohorjevo zelo važna. Ta projekt bo živel, ker deluje v več državah in je razvojno usmerjen. Čer bi samo v eni, bi bila možnost preživetja manjša. Vesel sem, da take projekte podpira tudi pristojni urad slovenske vlade,« je povedal na odprtju celovškega središča ravnatelj Mohorjeve dr. Karel Hren in napovedal ureditev središča tudi na Dunaju. »Danes je Slovenija spet večja. Knjiga ne pozna meja, zato ji utiramo nova pota. Osrednji del slovenske kulture je jezik. Jezik potrebuje knjigo in knjiga potrebuje knjigarno, ki mora postati tudi prostor ustvarjalnosti, dialoga in druženja. Slovenska knjižna središča so rezultat sodelovanja kulture, gospodarstva, šolstva, turizma in slovenske ustvarjalnosti. Njihova vrata so odprta za demokratični dialog znotraj manjšine in za sodelovanje s kulturo večinskega, v celovškem primeru nemško govorečega prebivalstva Koroške. Središče je prispevek k sodelovanju med Slovenijo, Koroško in Avstrijo ter dodana vrednost mestu Celovcu,« je na njegovem odprtju povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
Sredi decembra pa so knjižno središče odprli tudi v prenovljenem Slovenskem domu Korotan na Dunaju na Albertgasse 48. Korotan, ki je leta 2009 naprej last Republike Slovenije, pooblaščena upravljavka pa je celovška Mohorjeva, že nad 60 let gosti slovenske dijake in študente med njihovim študijem na Dunaju. Obnovljeni Korotan zagotavlja boljše pogoje za bivanje študentov in hotelskih gostov ter za delovanje knjižnega središča, v katerem bo prostor za številne prireditve. Vsa slovenska kulturna središča bodo med seboj sodelovala.