Zakon ni v javnem interesu

Predlagatelji ustavne presoje zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti so prepričani, da zakon posega v izvajanje izvirnih nalog občin in močno škoduje javnemu interesu.

Kranj – Državni svet je ta teden na pobudo Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Mestne občine Ljubljana in posameznih izvajalcev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ter Zveze društev upokojencev in Zveze potrošnikov Slovenije na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti in začasno zadržanje njegovega izvajanja. Po mnenju predlagateljev zakon v treh členih posega v ustavne pravice lokalnih skupnosti in javni interes v delu, kjer pogrebno dejavnost opredeljuje kot tržno dejavnost. Kot je opozoril predsednik Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije Bojan Kontič, bodo občine v skladu z novo ureditvijo zadolžene le za tisti del storitev, ki predstavlja strošek, tisto, kar prinaša dobiček, pa bo na voljo trgu. Zakon, ki ga je državni zbor dokončno sprejel 20. septembra, namreč pogrebno dejavnost razen 24-urne dežurne službe opredeljuje za tržno dejavnost, medtem ko pokopališka dejavnost in dežurna služba ostajata v pristojnosti občin.

Kot so pojasnili na novinarski konferenci, nova zakonodaja posega v organiziranje opravljanja pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki je po zakonu o lokalni samoupravi izvirna naloga občin za zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev. Znaten vpliv bo imela sprememba zakonodaje tudi na občinske proračune, saj bodo občine morale zemljišča, ki so v zasebni lasti, odkupiti, stroški pa bodo nastali tudi s sodnimi procesi, zatrjujejo. Ocenjujejo namreč, da je v Sloveniji manj kot polovica pokopališč na občinskih zemljiščih, zato bodo samo stroški urejanja lastništva pokopališč presegli pet milijonov evrov, za kar pa država ni zagotovila dodatnih sredstev.

Predlagatelji tudi opozarjajo, da gre pri pogrebni in pokopališki dejavnosti za eno, med seboj neločljivo povezano dejavnost, urejanje pogrebne dejavnosti kot tržne dejavnosti pa vodi v ločevanje dejavnosti, kar bi lahko vodilo v propadanje pokopališč in v višanje cen pokopaliških in pogrebnih storitev.

Prepustitev pogrebne dejavnosti trgu in opustitev nadzorne vloge občin nad opravljanjem te dejavnosti predstavlja tudi zelo skrb vzbujajoč poseg v človekovo dostojanstvo umrlih in njihovih svojcev ter v načelo pietete, poudarjajo predlagatelji. Ko navajajo, so že znani primeri, ko zasebna podjetja optimizirajo poslovanje na način, da je v ospredju samo kovanje dobička. Pri tem naštevajo hrambo trupel na domu podjetnika, ki bi rad prihranil pri prevozu trupel, odvoz napačnega trupla na upepelitev, hranjenje žare med čistili, izvajanje pogrebov s praznimi okrasnimi žarami, jemanje okrasnih žar iz groba po pogrebu in njihovo ponovno prodajanje, neupepeljevanje trupel, prodajanje trupel brez vedenja in dovoljenja svojcev, prodajanje neustreznih krst, neizvedbo naročenih storitev (pevcev, govorcev, cvetja in celo pogrebcev) ter obveščanje svojcev o smrti s strani zasebnega pogrebnega podjetja, še preden jih je o tem obvestila bolnišnica. Prišlo je tudi že do pretepa dveh zasebnih pogrebnikov za truplo pokojnika pred očmi svojcev.