Pahor bi rad nadaljeval
Predsednik Pahor je ta teden napovedal, da bo na prihodnjih predsedniških volitvah vnovič kandidiral. Poslanci potrdili dogovor za javni sektor, ki sta ga sklenili vladna in sindikalna stran.
Dogovor vlade in sindikatov
Državni zbor je včeraj na izredni seji sprejel dogovor za javni sektor, ki so ga vlada in sindikati javnega sektorja podpisali v sredo. Z njim so se za odpravo varčevalnih ukrepov dogovorili za leti 2017 in 2018. Za prihodnje leto so tako predvideli odpravljanje plačnih anomalij, sproščanje pri regresu ter premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, skupni učinek na javnofinančne izdatke v letu 2017 pa naj bi tako predvidoma znašal 56 milijonov evrov, skupni finančni učinek ukrepov, ki se jim podaljšuje veljavnost tudi v prihodnje leto, pa je 148,6 milijona evrov. Ob tem na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da sprostitev znižane plačne lestvice in napredovanj, kar so določili že v prejšnjem sporazumu, v prihodnjem letu pomeni 110 milijonov evrov dodatnih javnih izdatkov. Minister Boris Koprivnikar, ki je dogovor podpisal v imenu vlade, je izrazil veselje, da so pogajanja končali v dialogu in v vzdržnem javnofinančnem okviru. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman ob tem pričakuje, da bodo prihodnje leto v podobnem duhu nadaljevali pogajanja glede anomalij v plačnem sistemu, ki jih predvideva sporazum, in dosegli dokončen dogovor. Zadovoljni so tudi v sindikatih. Vodja druge pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je ocenil, da je sporazum dober za javne uslužbence, saj prinaša hitrejšo odpravo varčevalnih ukrepov in odpravo anomalij v plačnem sistemu, hkrati pa sporoča, da je treba vse skupine v javnem sektorju obravnavati enako. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa si želi, da bi dogovore, ki naj bi jih začeli takoj po novem letu, pravočasno zaključili. Oba sindikalista sta kot pomembne za sindikate izpostavila tudi varovalke v dogovoru glede soglasja pri temeljnih vprašanjih plačne in uslužbenske zakonodaje kot v povezavi z dogovorom z zdravniki.
Hrvaška bombonjera
Hrvaška veleposlanica v Ljubljani Vesna Terzić je letos za praznično obdarovanje državnih institucij v Sloveniji izbrala bombonjero, na kateri je natisnjen reliefni zemljevid Hrvaške s sredinsko mejno črto v Piranskem zalivu. Čeprav zatrjuje, da ni šlo za politično provokacijo, pa je v javnosti vseeno sprožila vrsto negativnih odzivov. Tudi hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier je dejal, da bombonjeri z zemljevidom ni treba dajati velikega pomena. Na slovenskem zunanjem ministrstvu si tudi ne želijo zaostrovati odnosov s sosedo, so pa menda prejeto darilo vrnili naslovniku v darilni vrečki z napisom »I feel Slovenia«, v vrečko pa so priložili še besedilo arbitražnega sporazuma o meji, ki sta ga državi sklenili leta 2009, Hrvaška pa ga zdaj zavrača.
Pahor bo spet kandidiral
Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru v sredini oddaji Studio ob sedemnajstih napovedal ponovno predsedniško kandidaturo. »Želel bi si, da bi se Slovenija po 15 letih pokazala tudi s tem, da znova izvoli istega človeka za isto mesto, da postaja stabilnejša država,« je ob tem dejal.
Brezplačna kosila za več otrok
Državni zbor je ta teden podprl novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki jo je predlagala opozicijska Združena levica. S 1. februarjem 2017 bodo tako do brezplačnega šolskega kosila poleg tistih iz prvega upravičeni tudi otroci družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Gre za družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 36 odstotkov povprečne plače.
Napoved rasti zaposlenosti
Med delodajalci se optimizem povečuje, saj jih je več kot 2900, ki skupno zaposlujejo 343 tisoč ljudi, za prvo polovico leta 2017 napovedalo 1,5-odstotno rast zaposlenosti oziroma skupno skoraj 9100 novih delovnih mest. Potrebovali bodo predvsem voznike tovornjakov, prodajalce, varilce, orodjarje, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike, zidarje, varnostnike, komercialne zastopnike za prodajo, kuharje in delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, je pokazala raziskava zavoda za zaposlovanje.
Četrti predsednik NZS
Nogometna zveza Slovenije je pred dobrim tednom dni dobila četrtega predsednika v samostojni državi. Delegati so za naslednika Aleksandra Čeferina, ki je letos postal predsednik evropske nogometne zveze Uefa, na Brdu pri Kranju izvolili dosedanjega podpredsednika, 52-letnega Radenka Mijatovića. Zanj je bilo oddanih 23 glasov, protikandidat, državni poslanec Matjaž Nemec, pa je prejel sedem glasov.