Od države terja odškodnino
Kranjčan Dejan Savić od države zahteva 165 tisoč evrov odškodnine, ker je bil neupravičeno zaprt, potem ko je bila razveljavljena sodba zaradi bombnega napada na kranjsko policijsko stavbo.
Kranj – Danes 26-letni Kranjčan Dejan Savić, ki je bil marca 2010 zaradi povzročitve splošne nevarnosti, ker naj bi pred kranjsko policijsko stavbo 15. maja 2009 odvrgel ročno bombo, obsojen na dve leti zapora, kar je z malenkostnim znižanjem kazni pravnomočno potrdilo tudi ljubljansko višje sodišče, se je v petek vrnil na kranjsko okrožno sodišče. Tokrat v vlogi tožnika, saj od države terja skoraj 165 tisoč evrov odškodnine, ker se je nazadnje izkazalo, da je v zaporu neupravičeno prebil 21 mesecev. Vrhovno sodišče je namreč kasneje zaradi procesnih kršitev sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, do katerega pa sploh ni prišlo, ker je kranjsko tožilstvo konec leta 2015 zaradi izločitve večine dokazov odstopilo od nadaljnjega pregona.
Vrhovno sodišče je v celoti prisluhnilo navedbam Savićeve zagovornice Anke Kozamernik, ki 26-letnika zastopa tudi v odškodninski tožbi, da sta tako obtožba kot obsodba na kranjskem sodišču temeljili na nezakonito pridobljenih dokazih, smiselno podobno odločbo pa je kasneje izdalo tudi ustavno sodišče. Kozamernikova je namreč že ves čas zatrjevala, da je policija v svoji evidenci nezakonito hranila Savićev DNK, ki ga je od njega pridobila v nekem drugem postopku, ko je bil še mladoleten, za nameček pa tedaj sploh ni bil pravnomočno obsojen. Takšna hramba DNK pa po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice pomeni kršitev konvencije o človekovih pravicah, je vztrajala Kozamernikova in na koncu s svojimi argumenti tudi uspela na vrhovnem in ustavnem sodišču, medtem ko je kranjsko sodišče njen predlog za izločitev spornih dokazov zavrnilo z razlago, da v Sloveniji velja drugačna zakonodaja.
Savić v odškodninski tožbi zahteva povrnitev materialne in nematerialne škode, ker je bil neupravičeno zaprt 21 mesecev, zaradi obtožbe je izgubil tudi službo in negativne posledice čutil tudi v osebnem življenju. Na petkovi obravnavi se je poskus poravnave z državnim pravobranilstvom, ki ga je zastopala Slavica Hafner, hitro izjalovil. Kot je kasneje razložila odvetnica Kozamernikova, je država ponudila mizerno in sramotno odškodnino, ki ni v skladu s sodno prakso in siceršnjimi odškodninami, ki se dosojajo v podobnih zadevah. Razpolagajo tudi s sodbo evropskega sodišča za človekove pravice v podobnem primeru iz Anglije, na katero sta oprti tudi Savićeva tožba in višina odškodninskega zahtevka, ki je ustrezno prilagojena slovenskim razmeram, je še dejala. Pravda se bo nadaljevala februarja.