Vrtiljak želja

Kranjskogorski župan Janez Hrovat se je prejšnji teden odločno uprl postavitvi lunaparka na travniku pred vhodom v center Kranjske Gore. Pravi, da pisani premični zabaviščni park za otroke tja ne sodi, ker ni skladen s siceršnjo podobo alpske vasi, ki jo Kranjska Gora načrtno oblikuje v zadnjih letih, pa še dostop do osvetljenih tekaških prog za hotelom Kompas omejuje.

Na prvi pogled je vse preprosto, dileme ni. Lahko si rečemo: Kranjska Gora je idilična alpska vas z dolgoletno turistično tradicijo, kamor obiskovalci pridejo, da se naužijejo čistega zraka, pogleda na čudovite gorske vrhove, stopijo na smuči in se zapodijo po belih strminah ali obujejo pohodne čevlje in pogumno zagrizejo v klanec.

Po napornem, a sproščujočem dnevu se prijeto utrujeni odpravijo na večerjo v eno od številnih gostiln s pestro ponudbo domače hrane, morda zavijejo v wellness in se nato zadovoljni in umirjeni odpravijo k nočnemu počitku, stran od hrupa velikih mest večernega vrvenja in noči, ki nikoli niso čisto temne.

A roko na srce, na noben problem, če smo vsaj malo pošteni, ne moremo pogledati le z ene strani. Dejstvo je, da je Kranjska Gora že desetletja tudi sinonim za zabavo. Zabaviščni center, kot pravijo igralniškemu kompleksu Korona, je največje in najbolj znano mesto zabave za tiste, ki jim noč ne predstavlja le priložnosti za trden spanec. Še ena igralnica je v samem centru Kranjske Gore. In če se ozremo samo nekaj mesecev v prihodnost, bomo pomislili na vrhunsko organizirane zabave pred največjimi smučarskimi prireditvami pri nas, Vitrancem in Planico, da ne omenjamo parkeljnov v Podkorenu, zaradi katerih se je bliskalo in treslo pozno v noč po vsej vasi.

Kranjskogorski turistični delavci so prav tako že leta opozarjali, da se v kraju premalo dogaja. Da ni zabave in zato ni mladih.

Prihod lunaparka na rob vasi, ki nekaterih ne moti, drugim se ne zdi sprejemljiv, tretjim pa je zanj in za turizem popolnoma vseeno, je zato morda priložnost za ponoven resen razmislek o tem, česa si ljudje, ki prihajajo v Kranjsko Goro, in ljudje, ki tam živijo, zares želijo. Če na spisku ne bo lunaparka, ga pač ne bo. Ampak v tem primeru je to treba jasno in glasno povedati. In zapisati. Do takrat pa pač velja, da ima podjetnik, ki je na travnik ob vhodu v Kranjsko Goro postavil lunapark, veljavno pogodbo z lastnikom, dovoljenje upravne enote in legitimen interes, da s svojo dejavnostjo služi. Nekaterim je to všeč, drugim ni, tretjim je popolnoma vseeno ...