Arvajeva kranjska postaja vse bolj loška

Loške mesnine so od Arvajevih najele predelovalni obrat v Britofu, zaposlile sedemindvajset njihovih delavcev, odkupile blagovno znamko Arvaj, začele pogovore o plačilu upnikov in oddale avstrijski »slabi banki« ponudbo za odkup terjatev do mesarije Arvaj v znesku 4,2 milijona evrov.

Škofja Loka – V Loških mesninah, kjer z dobavami izključno slovenske govedine trgovcem in mesarjem dosegajo že več kot 20-odstotni tržni delež, so pred petimi leti začeli iskati tudi partnerje za proizvodnjo mesnih izdelkov, takrat so ponujali dolgoročno sodelovanje Bohinjskim mesninam ter tudi mesarijama Arvaj in Gregorc. Prvi je zašel v težave bohinjski mesno-predelovalni obrat, Loške mesnine so že leto kasneje postale v njem večinske lastnice in začele sanacijo, ki je dala dobre rezultate. Obrat zad­nja tri leta posluje pozitivno, dvanajst zaposlenih pa na leto naredi okrog 230 ton trajnih izdelkov, predvsem klobas in salam. Ker so v Bohinju predelovalne zmog­ljivosti glede na potrebe Loških mesnin postale premajhne, so v podjetju septembra letos začeli iskati mesarije za kratkoročno sodelovanje, v okviru katerega bi zagotovili dodatne kapacitete za proizvodnjo klobas in salam. O možnostih za sodelovanje so se pozanimali tudi pri mesariji Arvaj v Britofu, kjer pa so si v hudi krizi in finančni stiski želeli drugačnih, dolgoročnih rešitev. Kot je povedal Mitja Vodnjov, direktor Loških mesnin, so se na začetku novembra z Arvajevimi dogovorili o tem, kako bodo sanirali podjetje Arvaj mesarija, in v enem mesecu že storili nekatere pomembne korake. Odkupili so blagovno znamko Arvaj in si s tem zagotovili prodajo izdelkov pod to znamko na trgu.

Za nedoločen čas so zaposlili vseh sedemindvajset Arvajevih delavcev, do konca letošnjega leta jim bodo izplačali zaostale plače in prispevke, zaostanek je različen – od dveh do šestih plač. Z upniki so se začeli pospešeno pogajati o plačilu terjatev, ti postopki bodo po oceni Vodnjova potekali še naslednji dve leti. Od družine Arvaj so najeli mesnopredelovalni objekt in si v primeru prodaje zagotovili predkupno pravico, stroje, ki so v lasti podjetja, so najeli, del pa tudi odkupili. Dali so tudi ponudbo za odkup 4,2 milijona evrov terjatev, ki jih ima avstrijska »slaba banka« Heta do Arvaja; ta je terjatve zavarovala s hipotekami na Arvajeve nepremičnine, med katerimi je tudi mesno-predelovalni objekt. Večina terjatev izvira iz posojil, ki so jih Arvajevi najeli pri Hypo banki za izgradnjo novega mesnopredelovalnega obrata, za katerega jim sicer na razpisih ni uspelo pridobiti evropskih sredstev. Za nakup Hetinih terjatev se zanima več interesentov, po pisanju časnika Finance naj bi ponudbo dalo tudi Mesarstvo Rešet Matjaža Krča iz Kranja, ki pa do odločitve na Heti ne daje nobenih izjav.

Predelava spet nemoteno poteka

V Arvajem obratu od 7. novembra dalje predelava spet poteka normalno, od 17. novembra poteka v okviru Loških mesnin. »Načrtujemo, da bomo sanacijo podjetja Arvaj mesarija končali prihodnje leto,« je dejal Mitja Vodnjov in dodal, da bo del sanacije tudi stroškovna in proizvodna optimizacija. Mesečno proizvodnjo izdelkov naj bi zvišali z deset na trideset do štirideset ton, hkrati naj bi v okviru Loških mesnih uveljavili specializacijo oz. delitev proizvodnega programa. V Bohinju naj bi delali le še tradicionalne suhomesnate izdelke, pri Arvaju naj bi ukinili razsekovalnico mesa in dali poudarek proizvodnji barjenih in poltrajnih izdelkov. Z novim letom bodo na podlagi najemnega razmerja pod okrilje Loških mesnin prešle tudi vse tri Arvajeve trgovine – dve v Ljubljani in ena v Britofu.

Dobra blagovna znamka

Družina Arvaj je s kvalitetnimi izdelki ustvarila dobro blagovno znamko, Arvajeva kranjska klobasa je bila na ocenjevanju devetkrat ocenjena za najboljšo, »izborila« si je tudi mesto v ponudbi McDonaldsovih restavracij v Sloveniji. »Dobra blagovna znamka je zasluga Arvajevih, žal jim je ni uspelo pozitivno tržiti. V Loških mesninah bomo naredili vse, da blagovna znamka ostane na slovenskem trgu in da je ne bomo razvrednotili. Arvajeve izdelke prodajajo v vseh večjih trgovskih verigah, v vseh so tudi zainteresirani, da so tudi v prihodnje na njihovih policah. S trgovci se bomo pogajali januarja, pri tem pa nismo pripravljeni na to, da bi izdelke prodajali pod blagovno znamko trgovcev,« je dejal Mitja Vodnjov in poudaril, da njihova poslovna zgodba temelji na blagovnih znamkah.