Pol stoletja učilne zidane

S kulturno prireditvijo Pol stoletja v Valjavčevi učilni zidani so v Preddvoru počastili 50-letnico tamkajšnje osnovne šole.

Preddvor – Petdeset let, petdeset generacij učencev, pet ravnateljev, 20 tisoč izdanih spričeval, štiri milijone razdeljenih šolskih kosil ... je le številčna bilanca Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor, zgrajene oktobra 1966. Začetki šolstva v Preddvoru pa sežejo še dlje v zgodovino, v čas cesarice Marije Terezije. Prvo šolsko poslopje je dal leta 1858 sezidati Lovro Pintar, ki je znan tudi kot učitelj prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske. V stavbi, ki so jo pozneje še dogradili in je iz prvotne enorazrednice postala popolna osemletka, je danes občinska uprava. Ko je sredi šestdesetih let postaja pretesna, so prejeli odločitev o gradnji nove šole na Matičevem vrtu. Na slovesnosti je ravnateljica šole Tea Dolinar obnovila njeno zgodovino, uspehe in dosežke, ki jih je šola nizala zadnjega pol stoletja, pa tudi spremembe, ki jih je v tem času doživljalo šolstvo, od uvedbe devetletke, sodobnejših tehnologij in metod pouka do povečanih pričakovanj staršev do šole.

O šoli in njenem poslanstvu, ki ni le podajanje znanja, pač pa tudi vzgoja osebnosti, sta govorila tudi župana občin Preddvor Miran Zadnikar in Jezersko Jurij Rebolj. Osnovna šola v Preddvoru si je namreč v šolskem letu 1971/72 pripojila podružnico na Jezerskem (v letu 1996 pa je njena podružnica na Olševku postala del šenčurske osnovne šole). Oba župana sta bila tudi učenca te šole, Miran Zadnikar pa sedaj kot župan uraduje v nekdanjem prvem razredu v prejšnji šolski stavbi. Učenci, ki so skupaj s svojimi učitelji pripravili kulturni program, so k besedi povabili tudi dva nekdanja ravnatelja, Vinka Jenka in Marjana Peneša, ki sta obudila spomine na svoja leta vodenja šole. Spomnili so, da so šolo skupaj z drugimi obiskovali gojenci Vzgojnega zavoda Preddvor. Njihove usode je v svoji knjigi Sovražim vas opisala pisateljica Berta Golob, ki je poučevala na preddvorski šoli in je bila tokrat tudi med gosti jubilejne slovesnosti.

Na šolo, ki nosi ime po pesniku, prevajalcu, jeziskoslovcu in zbiralcu ljudskega slovstva Matiji Valjavcu, Kračmanovem z Bele, so vsi zelo ponosni. Ni slovela le po uspehih v znanju, pač pa tudi po otroški folklori, športu, kjer je več let prednjačil rokomet (njeni učenci so bili tudi rokometašica Alenka Cuderman, kolesar Bojan Ropret in alpinisti bratje Karničar), likovni in glasbeni dejavnosti, sredi osemdesetih let so učence povabili v televizijsko oddajo Periskop, pred nekaj leti so bili zmagovalci oddaje Male sive celice. Iz nje izvirajo tudi člani narodno-zabavne zasedbe Gašperji. Harmonikar Brane Tičar in klarinetist Primož Krišelj sta zaigrala tudi na prireditvi ob jubileju, zaplesali pa so člani folklorne skupine, ki je začela nastopati leta 1969. Med njimi je bil tudi župan Miran Zadnikar, ki se je po nastopu nekoliko upehan zahvalil nekdanji vodji folklorne skupine Lenki Krišelj.