Brigita Avsenik, soproga pokojnega Slavka Avsenika, s sinom Gregom in vnukom Sašem / Foto: Gorazd Kavčič

Avsenikova dediščina na ogled

Prejšnji četrtek so v Begunjah slovesno odprli prenovljeni muzej Avsenik. V prostorih nekdanje galerije za gostilno Pri Jožovcu, ki jo je pred več kot dvema desetletjema uredila Brigita Avsenik, soproga Slavka Avsenika, se je iz nekdanjega kotička z razstavljenimi zlatimi ploščami razvil sodoben interaktiven muzej, v katerem je predstavljena pot Avsenikov iz skromnih Begunj na največje svetovne odre.

Novi muzej je zasnovan tako, da obiskovalcu ponuja kronološki pregled posameznih desetletij, poudarja pomembne dogodke, predstavlja posamezne člane Ansambla bratov Avsenik in njihove instrumente ter osebne predmete, pojasnjuje direktorica Tradicije Avsenik Nataša Farkaš.

V muzeju si je tako mogoče ogledati prve plošče, ki jih je izdal ansambel, nikoli javno objavljene fotografije iz zakulisja snemanj pa tudi fotografije družine Avsenik. V njem je zbranih vseh 31 zlatih, dve platinasti in ena diamantna plošča ter državna in tuja odlikovanja. Prenovljeni muzej obiskovalcu na interaktivnih zaslonih prikaže zgodovinski oris ansambla; na ogled je kratek film o delovanju ansambla ter krajši filmi iz različnih obdobij ansambla.

»Ata si je večino skladb, ki si jih je zamislil, najprej posnel na diktafon. Ta dragoceni predmet je v muzeju novost. Mislim, da bo zato in zaradi vseh predmetov, ki so še po svetu in iščejo pot do Begunj, muzej vedno ostal živ. Kot mlademu glasbeniku pa se mi zdi muzej lep sprehod od začetka do konca. Od vaškega muziciranja do narodne legende,« se skupaj s številnimi obiskovalci nove pridobitve veseli Slavkov vnuk, Sašo Avsenik, ki je tudi sam prinesel veliko predmetov v bogato Avsenikovo zbirko. »Precej sem jih dobil od oboževalcev v tujini. Tako rekoč vsakokrat, ko grem kam igrat, pridejo do mene ljudje in mi pripovedujejo spomine na starega očeta, prinesejo stare plakate, fotografije, posnetke ... marsikaj od tega je našlo prostor v muzeju,« pove Sašo in poudari, da je imela najmlajša generacija Avsenikov srečo, da so lahko dokaj dolgo živeli ob svojem dedu, legendi narodno-zabavne glasbe. Kot pravi, je sestra Nataša največ delala na urejanju arhivov in pav ona je bila tudi tista, ki je skupaj z arhitektko vsebinsko zasnovala novo podobo muzeja.

Sašo Avsenik je zadovoljen, da je ded Slavko lahko spremljal začetke prenove. »Mama in ata kar nista mogla verjeti, da vse skupaj mogoče tako lepo urediti. Zanj so bile vse te dragocene zlate plošče samo en kup, za katerega se mu ni zdelo, da bi koga zanimal. Samoumevne so mu bile. Za nas, mlade glasbenike, pa predstavljajo inspiracijo, jasen dokaz, kaj vse je mogoče narediti.«

Muzej Avsenik je na pobudo družine Avsenik zasnovala arhitektka Andreja Japelj. Uradno odprtje so z Avsenikovimi uspešnicami popestrili Blaž in Monika Avsenik ter Gašper Konec.