Petindvajset let kasneje

Upravna enota Kamnik je pred dnevi izdala prvo delno odločbo v zvezi z vračanjem podržavljenega premoženja in pravic članom nekdanje Meščanske korporacije Kamnik, ki je že postala pravnomočna. Gre za okoli 2300 hektarov gozdov v dolini Kamniške Bistrice, v kratkem pa pričakujejo še odločbe za vrnitev zemljišč na Malem gradu in Žalah ter občinske stavbe. Ta zgodovinski dan, ki je zaključil leta pričakovanj, pritožb, razočaranj in zapletenih pravnih pojasnil, so člani Meščanske korporacije pričakali z mešanimi občutki. Veseli, da jim je uspelo dokazati krivico in dočakati popravo le-te, a zelo razočarani, da so na pravnomočno odločbo morali čakati kar petindvajset let. Veliko tistih, ki so to želeli dočakati, je namreč v tem času že umrlo.

A kamniški primer še zdaleč ni osamljen. Denacionalizacija marsikje ne poteka tako, kot je bilo mišljeno ob sprejetju zakona. Prav te dni mineva petindvajset let, ko se je takratna slovenska skupščina s sprejetjem zakona zavezala vrniti po drugi svetovni vojni podržavljeno ali zaplenjeno premoženje. Večina je pričakovala hitro razrešitev, tudi državni načrt je zaključek denacionalizacijskih postopkov predvideval že leta 2005, le redki so si upali izraziti dvom, da bodo naši sodni mlini (kot je žal prepogosto) mleli tako dolgo. Resda je bila večino od skoraj 40 tisoč zahtevkov za vrnitev odvzetih nepremičnin že rešenih, a nerešeni ostajajo tisti najtežji primeri. Teh je še okoli sto šestdeset, med njimi tudi več odmevnih na Gorenjskem, kot denimo zahtevki za vračilo nekaterih največjih naravnih biserov, kot so priobalni pas Bohinjskega jezera, zemljišča okoli slapa Savica ter Dolina Triglavskih jezer. Vse to v naravi nazaj zahteva ljubljanska Nadškofija.

Dolgotrajnost postopkov prinaša tudi zahtevke po odškodnini. Do zdaj je država upravičencem vrnila za 2,1 milijarde evrov nepremičnin (108 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in 148 tisoč hektarjev gozdov, nekaj več kot milijon kvadratnih metrov stanovanj, 22 tisoč hektarjev stavbnih zemljišč in 840 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov), poleg tega pa je plačala dodatnih nekaj več kot osemnajst milijonov evrov zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin. Kdaj bodo zaključeni vsi postopki, ne ve nihče. A vse bolj se zdi, da zakon, ki naj bi odpravil po drugi svetovni vojni povzročene krivice, zaradi počasnega reševanja primerov zgolj prinaša nove.