Duh brigadirstva je še živ

V Klubu brigadirjev Škofja Loka so z razstavo in proslavo praznovali dva jubileja: pred sedemdesetimi leti so se v Sloveniji in Jugoslaviji začele mladinske delovne akcije, pred dvema desetletjema pa je bil osnovan njihov klub.

Škofja Loka – Čas od konca druge svetovne vojne pa do leta 1986, ko je šla na zadnjo delovno akcijo brigada Jožeta Gregorčiča iz Škofje Loke, zajema razstava Kluba brigadirjev Škofja Loka, ki so ji svojo zbirko o mladinskih delovnih brigadah dodali tudi loški filatelisti. V Sokolskem domu pa je z glasbo iz tistih časov, ki so jo odigrali člani zasedbe Arizona, in z besedami nekdanjih brigadirjev in njihovih gostov spet zaživel brigadirski duh. Prostovoljstvo, tovarištvo, medsebojna pomoč, zraven pa mladostni polet in neizčrpna energija so vrednote, ki so povezovale brigadirje. (Z)gradili s(m)o boljši svet, so poimenovali dogajanja ob obeh jubilejih, ob tem pa imeli v mislih obdobje, ko so mladi s prostovoljnim delom obnavljali porušeno domovino in nerazvitim krajem pomagali do cest, vodovodov in drugih civilizacijskih dobrin.

Župan občine Škofja Loka Miha Ješe se je na prireditvi spomnil legendarnega komandanta delovne brigade Zdravka Krvine, ki je loške mladince vodil na delovni akciji na cesti bratstva in enotnosti, pozneje pa je kot škofjeloški župan skrbel za razvoj v domačih krajih in poskrbel za asfaltiranje cest v obe dolini. Izrazil je tudi ponos, da prireditev v spomin na delovne brigade (v Sloveniji takih prireditev ni več prav veliko) gosti prav Škofja Loka, nosilka priznanja prostovoljcem prijazno mesto. Osrednji govornik na prireditvi je bil Viktor Žakelj, tudi sam v mladosti brigadir. »Ne sramujmo se svoje mladosti, ki smo jo preživeli kot brigadirji,« je dejal Žakelj, ki meni, da bi jih danes desnica označila najmanj za sanjače in nostalgike, ki se jim toži po ekonomsko neučinkovitem sistemu. Toda omenil je vsaj dva racionalna razloga, ki sta botrovala (in opravičevala) mladinsko prostovoljno delo v nekdanji skupni državi. Domovina je bila po vojni razdejana in brez gospodarske infrastrukture, zato je takratno politično vodstvo mobiliziralo mlade delovne moči, da so začeli ustvarjati. Drugi razlog pa je bila potreba po integraciji države z več narodi, verami in različne razvitosti, pri tem je politična oblast stavila na mlade ljudi in delovne brigade so bile takrat pravi način. Tudi danes bi lahko Evropo povezali na podoben način, je menil govornik, češ da tovrstno prostovoljno delo, ki je povezovalo mlade v tedanji Jugoslaviji, najbrž ne sodi v ropotarnico zgodovine.

Prireditev je spet povezala tudi Ločane in okoličane, ki so bili v preteklosti brigadirji. Na srečanju jih je pozdravila predsednica kluba Nada Somrak, udeleženka več zveznih in republiških delovnih akcij ter komandantka brigade. O svojih brigadirskih izkušnjah je spregovoril Franci Knapič, ki je bil na eni zvezni, treh republiških in več lokalnih delovnih akcijah. Posebno se mu je vtisnila v spomin gradnja vodovoda v Davči leta 1980 in sreča domačinov, ko je iz pip pritekla voda.