Obiranje mandarin zahteva kar nekaj potrpežljivosti.

Rumeno zlato

Mandarine v dolini Neretve imenujejo tudi rumeno neretvansko zlato. Jih je več vrst. Ene zorijo prej, druge kasneje. Med njimi najdemo tudi znamenite klementine, a žal spadajo med občutljivejše, ker imajo zelo tanko lupinico. Tako je pri njihovem obiranju potrebna precejšna previdnost in potrpežljivost.

Tradicionalno obiranje mandarin (3)

Tako velikih skupin v nasade s klementinami lastniki plantaž ne vodijo.

Obiranje mandarin je namreč najboljše ročno. »Mandarino primeš in zavrtiš vstran, je ne vlečeš k sebi, ker potem ali ostane na njej pecelj ali pa se odtrga,« nam je že prvič, ko smo se odpravili na obiranje mandarin s Kompasom, razložil pravilni postopek obiranja Jozo Crnčević, ki nas je sprejel in pospremil na plantažo z 'rumenim zlatom' tudi letos. Jozo sam je še mnenja, da je najboljša mandarina sveža. »Ko jo sami odtrgate z drevesa, olupite in pojeste.«

Na plantaži pa so nam tudi tokrat domačini izrekli do­brodošlico s suhimi figami in aperitivom, potem pa smo se lotili obiranja. Med številnimi nasadi mandarin smo bili letos pozorni še na njive z drugimi poljščinami. Videli smo tudi precej oljk, zadnja leta več pozornosti v teh krajih namenjajo nasadom granatnih jabolk, sploh pa nas ni presenetila že rahlo 'rdeča' njiva z zasajenimi jagodami, kjer je vse kazalo na to, da bodo spet obrodile. Naš vodnik Krešimir Tomas nam je namreč že prej omenil, da dolina Neretve obrodi dvakrat, včasih celo trikrat letno.

Ko smo z obiranjem zaključili, se je naša pot nadaljevala s trupicami, kot pravijo posebnim ladjicam, po jezeru Kuti do Jozotovega kmečkega turizma, kjer so se tudi tokrat mize šibile pod krožniki, polnimi lokalnih specialitet: ribjo rižoto, ribjimi kroglicami, jeguljo, žabjimi kraki ... Zanimiv in okusen pa je bil tudi kruh izpod peke, ki je drugačen od hlebcev, kakršnih smo vajeni pri najbliž­jem peku.

Jozo je v tem poslu že več kot dvajset let in svoje znanje uspešno prenaša na mlajšo generacijo. Kosila pri njem vedno spremlja živa glasba, kar je recept za zabavo v nadaljevanju. Tudi tokrat plesalcev ni manjkalo, a letos je bilo več pevsko razpoloženih. Kdor je želel, je pred ponovnim vkrcanjem na 'trupice' in odhodom proti Sloveniji na mini tržnici pod jedilnico kupil še fige, česen, granatna jabolka, priljubljeni mandarinovec, domačo travarico pa marmelado iz mandarin, olivno olje in še kakšno okusno dobroto iz teh krajev.

Večina se je strinjala, da res 'škoda, ker moramo že domov'. (Konec)