Mesto z mnogimi imeni

St. Peterburg (1)

Po letos vzpostavljeni neposredni letalski povezavi Zagreb–St. Peterburg je severna ruska prestolnica tudi nam bolj dosegljiva. Za pot v Rusijo si je še vedno treba priskrbeti vizo, potovanje pa nam v primerjavi s prejšnjimi leti poceni znaten padec vrednosti rublja po uvedenih sankcijah proti Rusiji. Za vrednost enega evra dobimo približno 70 rubljev (nekaj več, ko si jih priskrbimo v menjalnici v Sloveniji, nekaj manj, ko jih menjamo v tamkajšnjih bankah).

Ko se z letališča Pulkovo vozimo v St. Peterburg, se prvi vtisi tega skoraj petmilijonskega mesta, drugega največjega v Rusiji, začnejo s spomeniki velikim zmagam in z velikanskimi kompleksi stavb, ki spominjajo na socialistično obdobje. Paradni vhod v mesto je 10-kilometrski Moskovski prospekt, na tej poti stoji tudi velikanski spomenik Leninu, očetu oktobrske revolucije, po katerem je mesto nosilo ime od leta 1924 do 1991. Mesto je leta 1703 ustanovil car Peter veliki, a ni poimenovano po vladarju, pač pa po svetem Petru. Leta 1914 je dobilo ime Petrograd, po razpadu Sovjetske zveze pa spet svoje nekdanje ime Sankt Peterburg. Zaradi številnih vodnih kanalov, ki prepredajo mesto ob Nevi, ki se izliva v Finski zaliv, ga imenujejo tudi »severne Benetke«, zaradi vrhunskih arhitektonskih dosežkov tudi »severna Palmira«, sicer pa severna prestolnica, saj je leta 1712 s selitvijo carskega dvora in ostalih ključnih oblastnih ustanov v resnici to tudi postal.

Mesto, ki v središču polno zasije v svojem aristokratskem sijaju, s stavbami iz obdobja carske Rusije, palačami, spomeniki knezom in vladarjem (in mogočni vladarici Katarini Veliki), lepo restavriranimi cerkvami, muzeji, kulturnimi ustanovami, je zraslo na več kot 40 otočkih v delti reke Neve. Mesto ima več kot 90 naravnih in umetnih kanalov, reki Mojko in Fontanko, sto jezer in ribnikov, čez reke in kanale se pne okoli petsto mostov, 23 je dvižnih. Te okoli enih ponoči dvignejo in omogočijo promet ladjam, ki plujejo po Nevi.