Zmanjka denarja za naložbe

Svetnikom javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) so na seji prejšnjo sredo predstavili polletno poročilo o delu zavoda, obravnavali so tudi rebalans programa dela in finančnega načrta zavoda za letos.

Bled – Po finančnih težavah, ki so javni zavod TNP pestile v preteklih letih, je ta čas finančna situacija stabilna, je pojasnil vršilec dolžnosti direktorja Bogomil Breznik. Kljub temu pa še ne morejo biti zadovoljni, je opozoril, saj jim manjka sredstev za nujno potrebne naložbe. Zaradi pomanjkanja sredstev morajo zavračati tudi sodelovanje v različnih projektih, ki bi lahko med drugim prinesli potrebne nove zaposlitve.

Zmanjšali zadolženost

Z rebalansom letošnjega proračuna so po Breznikovih besedah sredstva, ki so jim ostala zaradi bolniških odsotnosti, odpovedi in ker niso izvedli načrtovanih zaposlitev, namenili za krpanje luknje v proračunu, ki izvira izpred štirih let, in poplačilo posojila. V zadnjem letu so sicer zmanjšali dolg za šeststo tisoč evrov, predvsem na račun povečanja prihodkov iz lastne dejavnosti, izvedbo ukrepov iz sanacijskega načrta in znižanja obrestne mere. »Pričakujem, da bomo do sredine prihodnjega leta dolg do banke zmanjšali na okrog 100 do 150 tisoč evrov, prej pa je znašal osemsto tisoč evrov,« je pojasnil Breznik. Ob tem je z zadovoljstvom ugotavljal, da jim bo sanacijski načrt verjetno uspelo izpeljati dve leti prej, kot so načrtovali, torej do leta 2018, predvsem če jim bo uspelo prodati nepotreben objekt na Bledu in počitniško kapaciteto na Hrvaškem.

Čeprav za delovanje javne službe pristojno ministrstvo zagotavlja potrebna sredstva, pa imajo na voljo premalo sredstev za naložbe, opozarja Breznik. »Za izvedbo potrebnih investicij bi v prihodnjih desetih letih potrebovali vsaj milijon do milijon in pol evrov.« Po njegovih besedah bi bila nujna obnova fasade in menjava oken na osrednji stavbi na Bledu, na obnovo čakajo tudi zastarele koče. Pri projektih pa se zaradi pomanjkanja sredstev osredotočajo predvsem na tiste, ki pomenijo dodano vrednost za park. »Letos smo dobili več kot trideset pobud za sodelovanje pri projektih, a se žal nismo mogli odločiti za vse, le za najnujnejše, ker imamo premalo denarja za lasten vložek.«

Večji obisk, a tudi več kršitev

Svetnikom so predstavili tudi sprejeti razvojni načrt biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije. K pripravi načrta je po Breznikovih besedah lani pristopilo deset občin, vključene so bile tri upravne enote: Jesenice, Radovljica in Tolmin. »Skupen izziv je bil vzpostaviti turistično destinacijo, ki temelji na trajnostnem razvoju.« Za cilj so si med drugim zastavili tudi uravnoteženje sezonskih »viškov« oziroma njihov prenos na manj obremenjena območja. Tako so bili tudi z letošnjo poletno sezono v parku po eni strani zadovoljni, po drugi pa jih skrbi pritisk na park, ki je presegel vsa pričakovanja. Breznik ocenjuje, da se je obisk parka povečal za pet do deset odstotkov, v informacijskih centrih so našteli več kot sto tisoč obiskovalcev. Vse to je prineslo tudi številne negativne posledice, saj se je povečalo število kršitev, pri čemer je Breznik izpostavil zlasti prenočevanje v avtomobilih oziroma kampiranje na nedovoljenih mestih.