Buči morje Adrijansko

To prelepo pesem, ki spodbuja narodno zavest, sem prvič slišal pred šestdesetimi leti, ko so jo peli: Robežov Franci in brat Miha, Zrinšekov Francl (hotelir), Hariž, Vogvar in Čarmanov Joža v gostilni (u hotel) v Lomu pod Storžičem. 1956. leta sem se tudi jaz pridružil mešanemu in moškemu zboru Lom pod Storžičem pod vodjem Antonom Sokličem. Med več kot dvesto pesmimi smo peli tudi omenjeno pesem Morje Adrijansko. Po tridesetih letih petja v zboru sem iz več razlogov prenehal s petjem v zboru v Lomu pod Storžičem.

Pred leti sem se pridružil Moškemu pevskemu zboru Gorščaki, ki deluje v okviru Združenja vojaških gornikov. Smo eden od petih zborov, ki ga vodi Jože Tišler - Frona. Ko smo imeli vaje še v prostorih Planinskega društva Tržič na Balosu (nekoč stavba nižje gimnazije), mi je hišnik Alojz Glavič pokazal pesmarico, ki jo je našel na podstrešju. Pesmarico mi je posodil, da sem dal preslikati iz nje najlepše pesmi in jih dal pevovodju Jožu. Pesem Mili kraj smo se že naučili in je zelo priljubljena, pesem Ljubezen na pomlad in Morje Adrijansko pa še čakata, da se ju naučimo. V ponedeljek, 24. oktobra, smo imeli pevsko vajo, pa sem po njej rekel pevovodju Jožu: Joža, jutri zvečer je v Kopru proslava ob dnevu suverenosti. Če bi naš pevski zbor Gorščaki nastopil na proslavi in zapel pesem Buči morje Adrijansko, bi bilo zame tako zadovoljstvo, da bi mi bilo potem vseeno, če umrem (malo za šalo, malo zares). Naslednji dan so združeni pevski zbori na proslavi v Kopru začeli prav s pesmijo Morje Adrijansko. Lepo zapeto, neponovljivo, izvajalci in organizatorji si zaslužijo vso pohvalo. Pred petindvajsetimi leti so pod simbolom rdeče zvezde odpluli iz Kopra še zadnji vojaki osovražene jugovojske.

Časopisi so takrat zapisali, da jih je vzela voda. Kot se je videlo na proslavi, ni vseh vzela voda. Med našimi zastavami se je pojavila tudi nam sovražna zastava s peterokrako zvezdo na njej, ki so jo nosili tisti za vrednote. Na proslavi ni bilo opaziti najbolj zaslužnih, da smo danes suvereni, čeprav niso več v zaporu. Trdno sem prepričan, da bi bilo danes veliko drugače (boljše), če bi še živel (žal pokojni) Pučnik.

Če bi mi bilo dano, bi dal zastavo z rdečo zvezdo v roke tovarišu, ki je sedel v prvi vrsti (tistemu, ki je rekel, da je treba Janšo sfu…), da bi z njo odkorakal za tistimi, ki jih je pred 25-imi leti vzela voda. Uporabil bom Trubarjev nagovor: Lubi Slovenci, dokler ne bomo obsodili komunizma, nam ni pomoči. Gospodarsko in če hočete tudi politično nas po levi in desni strani prehitevajo vse države nekoč članice Varšavskega pakta, predvsem zato, ker so takoj, ko so se osamosvojile, opravile z rdečo zvezdo. Pri nas se dobro ve, komu še koristi rdeča zvezda. Nam, poštenim državljanom Slovenije, prav gotovo ne.

Jože Meglič - Tič