V piranski muzej in izolske bazene

Na tokratnem izletu nas je ves čas spremljal angel z zvonika cerkve svetega Jurija. Če je angel obrnjen proti Piranu, je namreč vreme deževno, če se obrne proti Izoli in Kopru, je vreme lepo.

In ko smo bili v Piranu, nas je angel gledal in res je deževalo, ko smo se odpeljali proti Izoli, je dež ponehal – torej se je angel zopet obrnil proti nam in nas spremljal. Zdelo se je, kot da ga je skupina bralcev Gorenjskega glasa slino zanimala.

V Piranskem muzeju sta nam po pozdravu direktorja muzeja Franca Jurija prijazni kustosinji Snežana Karinja in Bogdana Marinac predstavili muzejske zbirke. Ogledali smo si zbirko arheoloških najdišč, zbirko pomorcev ter zbirko ladijskih modelov patra Gabrijela Gruberja, ki je bil strokovnjak za hidrotehniko in arhitekturo, poznal pa je tudi osnove pomorstva in pomorske zgodovine.

Izvedeli smo na primer, da so amfore iz pečene gline in da so spodaj oblikovane v konico zato, da so jih med transportom na ladji zapičili v pesek, da se niso premikale, čeprav se je ladja ves čas pozibavala na vodni gladini. Po ogledu muzeja smo se sprehodili do Tartinijevega trga, spoznali najpomembnejše stavbe in se fotografirali pred spomenikom slavnega virtuoza. Izvedeli smo, da so spomenik nameravali postaviti ob 200. obletnici rojstva, a so se dela zavlekla in jim je uspelo šele štiri leta kasneje, leta 1896.

Na poti v Izolo smo se ustavili še v Portorožu in si v nekdanjih skladiščih soli Monfort ogledali zanimivo razstavo o tekmovalnih jadrnicah iz začetnega obdobja razvoja jadralnih športov.

V Izoli smo se fotografirali pred restavriranim ribiškim čolnom z imenom Biser, enim od najpomembnejših čolnov izolskega podjetja Delamaris, ki je bil zgrajen leta 1955 v piranski Ladjedelnici Boris Kidrič. V hotelu Delfin so nam pripravili okusno kosilo. Gospa Daša Ždrnja Gregorič pa nam je povedala, kaj še nudijo v hotelu. Po kosilu je sledilo kopanje v toplih bazenih tega lepega izolskega kompleksa.