V Železnikih ponosni na prenovljeni bazen

Štirideset let je že, kar so se v Železnikih razveselili plavalnega bazena. Po predlanski prenovi so znova ponosni nanj. Načrtujejo tudi prenovo dotrajanih savn in garderob, urediti pa želijo še otroški bazen.

Železniki – V Železnikih je bilo 26. septembra 1976 slovesno, saj so odprli pokrit plavalni bazen, ki so ga zgradili s samoprispevkom občanov in s pomočjo domačih podjetij. Bazen tako že 40 let omogoča rekreacijo ter učenje in treniranje plavanja, z zadnjo, obsežno energetsko prenovo in zamenjavo strehe pred dvema letoma pa so se pogoji v njem bistveno izboljšali. Prav 800 tisoč evrov vredna investicija, za katero so pridobili polovico nepovratnih sredstev, je bila glavni povod za prenos lastništva bazena s krajevne skupnosti (KS) na Občino Železniki v letu 2012. KS je namreč vselej primanjkovalo sredstev za vzdrževanje bazena, nepovratna sredstva pa so bila dosegljiva le objektom v občinski lasti. »Investicija je lepo uspela, tudi na zunaj je bazen lep. Treba pa bo še prenoviti garderobe, savne so dotrajane, želje so tudi po otroškem bazenu,« pravi župan Anton Luznar. Občina prav te dni pričakuje odločbo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je objavilo razpis za nepovratna sredstva, nanj pa so se prijavili s projektom prenove garderob in vhodne avle.

Z bazenom upravlja Javni zavod Ratitovec (JZR), njegov direktor Gregor Habjan pa je pojasnil, da štiri dopoldneve v tednu v bazenu poteka športna vzgoja za učence Osnovne šole Železniki. Tako ima prav vsak razred po 20 ur plavanja, kolikor jih sicer po programu morajo imeti tretješolci. »V bazenu dobro trenirajo tudi člani Plavalnega kluba Ratitovec, popoldne, ko se aktivnosti zaključijo, pa privabljamo zunanje obiskovalce. Med domačini je največ zaposlenih v Domelu, kjer jim Svet delavcev Domela pomaga do cenejših vstopnic, nekaj pa je tudi obiskovalcev iz Škofje Loke, Kranja in z Bleda,« je pojasnil Habjan. Z bazenom sicer še vedno ustvarjajo izgubo, za pozitivno poslovanje bi po njegovih besedah potrebovali vsaj 80 obiskovalcev na dan, sedaj pa jih v povprečju prihaja 40–60. Stroške bazena tako pokrivajo s prihodki od športne dvorane in bifejev, ki JZR omogočajo poslovanje s pozitivno ničlo.

»Želja po urejenem kraju, kjer bi se dalo normalno kopati, je bila v Železnikih dolgo prisotna. Takrat smo se lahko kopali le v nekaj tolmunih Sore, v katero pa so bili usmerjeni vsi odpadki, vključno z greznicami,« je spomnil Lojze Žumer, predsednik KS Železniki v času priprav na gradnjo bazena. »Otroci železnikarske šole imajo najboljšo držo v Sloveniji, zato ker so se vsi naučili plavati, še niti eden ni utonil, zato se je bazen splačalo narediti,« je poudaril eden glavnih pobudnikov njegove izgradnje Jože Demšar, tedaj direktor Alplesa, ki je vesel, da je bil bazen leta 2014 deležen obsežne prenove. Sedaj so lahko tako ponosni nanj kot leta 1976, meni Jože Rakovec, ki je bil prvi oskrbnik bazena. Tudi pred 40 leti je bila arhitektura bazena za tiste čase ena najlepših v Sloveniji, bil je šesti pokriti bazen pri nas in so ga hodili gledat iz vsepovsod. Vsak mesec so dali čez tisoč brezplačnih vstopnic podjetjem, ki so pomagala zgraditi bazen, poleg domačinov pa so mesečno našteli še 1200–1400 kopalcev od drugod, je še povedal Rakovec. V železnikarskem bazenu so do leta 2001 uspešno trenirali tudi mladi člani Plavalnega kluba Radovljica, med njimi sestri Nataša in Alenka Kejžar.