Antonijev rov

Tokrat smo se izletniki Gorenjskega glasa odpravili v deželo živega srebra in geruša, stare knapovske pijače – v Idrijo, ki jo danes v svetu poznajo tudi po čipki, svoje mesto v visoki domači kulinariki pa so si izborili idrijski žlikrofi.

V Idrijo smo se tokrat odpravili skozi Poljansko dolino in Cerkno, mimogrede pa na avtobusu izvedeli precej o krajih in njihovih znamenitostih pa tudi že nekaj malega o Idriji, tokrat iz ust dame, ki te kraje dobro pozna: Barbare Zmrzlikar.

Prva postaja v Idriji – skozi katero smo se kasneje tudi sprehodili v družbi nekdanjega rudarja, danes pa vodnika domačega LTO-ja, Jožeta Pavšiča – je bil Turistični rudnik živega srebra Idrija Antonijev rov. S sliko in besedo v filmčku smo spoznali zgodovino, potem pa nadaljeval ogled peš, v sam rov.

Idrija namreč velja za najstarejše slovensko rudarsko mesto in ima drugi največji rudnik živega srebra na svetu, ki je s svojo zapuščino vpisan na Seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1500 so idrijski knapi začeli s kopanjem še danes ohranjenega Antonijevega rova, v katerem smo izletniki spoznali skrivnosti sveta živega srebra, zgodbe o 500-letnem rudarjenju in seveda znamenitega škrata Perkmandeljca.

Sledil je voden ogled mesta, kjer smo skoraj na vsakem koraku srečali še z eno znamenitost: idrijsko čipko. V Gostilni Kos smo se okrepčali z idrijskimi žlikrofi, za uvod v kosilo pa poskusili njihov grenak pelinov napitek geruš, ki ga je pospremila okusna ocvirkovka.

Ogledali smo si tudi slikovit grad Gewerkenegg, ki se dviguje nad mestnim jedrom. Zgradili so ga ob začetku 16. stoletja in je služil kot sedež rudniške uprave ter za skladiščenje živega srebra in žita. Danes je v njem tudi sedež Mestnega muzeja Idrija s stalnimi razstavami, ki pripovedujejo zgodbe o Idriji, rudarskem življenju in ročno klekljanih idrijskih čipkah. Seveda pa ponuja še marsikaj zanimivega, leta 1997 pa so ga razglasili za najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine. O vsem tem in še več sta izletnikom razložila ob vodenju po muzeju Urban Šlabnik in Anton Zelenc.

Preden smo se odpravili nazaj na Gorenjsko, smo se ustavili še ob skrivnostnem Divjem jezeru, enem največjih kraških izvirov v Sloveniji. Jezero se nadaljuje v potopljeni rov. Potapljačem se je doslej uspelo spustiti do globine 164 metrov, jezero pa že več kot dvesto let predstavlja strokovnjakom s področja naravoslovja pravo raziskovalno poslastico.