Ribji piknik

Zadnje dni našega letovanja v Črni gori smo izkoristili prav vse redke sončne žarke, komur pa raziskovalna žilica ni dala miru, se je lahko udeležil še izleta na Skadarsko jezero, si ogledal znano vinsko klet in pokusil vranac ali pa se odločil celo za skok do Albanije.

S Kompasom v Črno goro (3)

Naš črnogorski turistični vodnik Mihajlo Delević nas je spremljal na še enem izletu: ko smo obiskali znano vinsko klet v Črni gori, klet Šipčanik podjetja 13. julij – Plantaže. Degustirali smo tri vrhunska vina: belo vino krstač (2015), ki je dobilo ime po domači, avtohtoni beli sorti, ki so jo že v preteklosti gojili na podgoriških plantažah; potem rdeče vino vranac (2012) ter linijo vranca znamke Pro Corde, ravno tako letnik 2012. Vino Pro Corde naj bi bilo narejeno po posebnem tehnološkem postopku in naj bi prav posebej blagodejno učinkovalo na človeški organizem. Seveda v normalnih mejah okušanja oziroma pitja. O tem pa nam namigne že samo ime Pro Corde, saj v prevodu to pomeni 'za srce'.

Po ogledu kleti in degustiranju smo svojo pot nadaljevali do znamenitega Skadarskega jezera, ki leži na meji med Albanijo in Črno goro. Dve tretjini površine jezera pripada Črnogorcem, ena pa Albancem.

Jezero je dobilo ime po albanskem mestu Skadar, mi pa smo se na ladjico vkrcali v črnogorskem Virpazarju. Ker je bilo vreme dokaj lepo, smo se lahko naužili vseh lepot, ki jih ponuja jezero. Na njem najdemo veliko otočkov, črnogorska stran pa je od leta 1983 del nacionalnega parka. V njem domujejo številne ribe, veliko je jegulj, kakšno kačo smo videli tudi sami, pa ogromno vrst ptičev si je tu našlo življenjski prostor oziroma zatočišče.

Seveda je višek dneva izletnikom predstavljal ribji piknik. Če je vreme resnično sončno, se ljudje lahko tudi kopajo, tokrat pa so bolj uživali v zelenjavi, dobri kapljici in črnogorskih ribjih dobrotah.

Dan pred odhodom v Slovenijo pa so se najbolj željni spoznavanj novih krajev že navsezgodaj odpravili še na celodnevni izlet v Albanijo. Ogledali so si Tirano in večina se jih je vrnila zvečer prijetno utrujenih, a polnih vtisov. Nekateri so bili presenečeni, saj so pričakovali popolnoma drugačen svet, ugotovili pa, da je Tirana pravzaprav moderno mesto.

Enotedensko počitnikovanje v Tivtu se je tako hitro končalo. Prehitro, bi lahko rekli, ko smo se namreč ravno navadili, kako do najboljše plaže, kje je na rivi najboljša kava in v kateri lokal na dobro in ne predrago lozo, smo bili že na poti domov. Torej do naslednjič: nasvidenje!

(Konec)