Vida Papler - Lampe

Smrekovi gozdovi zaradi lubadarja vse bolj rjavi

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem so letos zaradi lubadarja označili za posek že 210 tisoč kubičnih metrov dreves smreke, lastniki gozdov so jih doslej posekali okrog 160 tisoč »kubikov«.

V blejski enoti zavoda za gozdove želijo tudi zimski čas, ko lubadar miruje, čim bolje izkoristiti za sanacijo žarišč lubadarja, zato bodo tudi v tem času lastnikom gozdov izdajali odločbe s kratkim rokom za sanacijo.

Bled – Zeleni smrekovi gozdovi na Zgornjem Gorenjskem postajajo vse bolj rjavi. Smreko namreč že drugo leto zapored silovito napada lubadar, strokovnjaki pa napovedujejo, da bo to uničevanje lahko trajalo še dve leti ali celo več. V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, ki »pokriva« območje Zgornje Gorenjske, so letos zaradi lubadarja označili za posek že 210 tisoč kubičnih metrov dreves, lastniki pa so jih doslej posekali 160 tisoč »kubikov«. Gospodarska škoda, ki jo bodo zaradi tega utrpeli samo letos, znaša že okoli osem milijonov evrov.

»V zavodu za gozdove vse moči usmerjamo v čimprejšnje odkrivanje lubadark in v obveščanje lastnikov,« pravi Vida Papler - Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v blejski enoti zavoda, in dodaja, da je označene lubadarke treba čim prej posekati in odpeljati iz gozda. Če je sanacija prepozna, lubadar za lubjem razvije novo generacijo, ki izleti in takoj napade okoliške zdrave smreke, pri tem pa se iz vsakega hrošča lubadarja v nekaj tednih razvije od 30 do 100 novih uničevalcev gozda. »V sedanji alarmantni situaciji je najpomembnejši varstveni ukrep pravočasna sanacija. Lastnikom priporočamo, da svoje gozdove redno pregledujejo. Če opazijo intenzivno odpadanje še zelenih iglic, smoljenje lubja ali že rjavenje iglic in odpadanje lubja, naj takoj pokličejo na zavod svojega revirnega gozdarja,« svetuje Vida Papler - Lampe in poudarja, da v zavodu lastnikom po izdani odločbi svetujejo način spravila in izvajalce, pripravljajo elaborate za gradnjo vlak in jih trasirajo na terenu, zahtevajo izvedbo gozdnega reda, takojšen odvoz lesa iz gozdnih skladišč in po zaključku del tudi sanacijo gozdnih prometnic. Ker imajo izvajalci v sedanjih razmerah veliko dela, lastnikom gozdov svetujejo, da takoj po prejemu odločbe poiščejo primernega izvajalca, z njim sklenejo pisno pogodbo in potlej tudi nadzorujejo njegovo delo.

V zavodu vztrajajo pri izpolnjevanju rokov, določenih z odločbo. Letos so malomarnim lastnikom že izdali 126 sklepov o izvršbi s finančno prisilo v znesku od 200 do 800 evrov in s skupno zagroženo kaznijo 52 tisoč evrov. Večina lastnikov potlej v zelo kratkem roku opravi zahtevano sanacijo, nekateri pa raje plačajo kazen.

Ker je v sedanjih razmerah ponudba lesa večja od povpraševanja, odkupovalci ne morejo sproti odkupiti vsega lesa, zato se les kopiči na lesnih skladiščih ob cestah. Če je les na teh skladiščih en teden ali dlje, lastniki lahko kupe lesa prekrijejo z z insekticidom prepojeno mrežo storanet, ki preprečuje razvoj nove generacije lubadarja. Mrežo (dobijo jo na zavodu za gozdove) lahko namestijo le na kupe hlodovine zunaj zavarovanih območij, vodnih zajetij in certificiranih gozdov.