Pohvala in zahvala

V časih splošnega, tudi krivičnega kritiziranja in pljuvanja po našem zdravstvu in zdravstvenem osebju, ko si mnogi, tudi brez osebnih izkušenj, jemljejo pravico do kritike, se mi zdi pošteno in prav, da o zdravstvu, na osnovi osebne izkušnje, napišem nekaj pozitivnega.

Prejšnji mesec se mi je pripetila nezgoda. Poškodba je bila huda in zelo boleča, da so me morali po pomoč peljati z reševalnim avtomobilom. To je bila moja prva nezgoda take vrste, čeprav nisem več med najmlajšimi, ampak sodim v kategorijo »starejših mladincev«. Nočem pojasnjevati svojega primera, ampak želim predvsem pohvaliti odnos zdravstvenega osebja do mene začenši z reševalno ekipo na čelu z zdravnico Bojano Kališnik Sušnik iz Tržiča, ki je pokazala, kako se ravna v takih primerih: strokovno, pozorno in človeško! Iskrena hvala! Tudi v Splošni bolnišnici Jesenice so me sprejeli z izredno strokovnostjo, s človeškim odnosom in željo, da mi pomagajo in olajšajo bolečine. To velja tako za kirurški kot za negovalni oddelek. Tu sem srečal krasne ljudi, od kirurgov in anesteziologov do medicinskih sester, fizioterapevtk in strežnic, skratka vseh, ki se trudijo z bolniki. Trdo morajo delati, ponoči in podnevi, pa prenašati tudi najrazličnejše muhe bolnikov. Kljub temu ni bilo opaziti slabe volje ali osornosti. Delo so opravljali predano in odgovorno, poleg tega pa so nam, bolnikom, podarili tudi nasmešek in spodbudno, tolažilno besedo. Prepričan sem, da zaradi vsega neštetega bolje in hitreje okrevam, poleg tega pa se prav nič ne bojim, če bodo morali ti ljudje kdaj znova skrbeti zame. Vem, da bom v skrbnih rokah.

Naj mi bo za sklep tega pisanja dovoljeno izreči priporočilo vsem posameznikom in organizacijam, ki imajo na skrbi naš zdravstveni sistem in njegovo prihodnost, naj ne zapravijo vsega dobrega, kar sem doživel sam, in naj zagotovijo primeren položaj vsem delavcem v zdravstvu, od zdravnikov do najnižje ravni zdravstvenega osebja. Še enkrat hvala!

Stane Oman, Zgornje Duplje