Kolesarjenje ob reki Muri

Na kolesarskem potovanju ob reki Muri smo na Glasovem izletu pritiskali na pedala od izvira v solnograški regiji Lungau v Avstriji po do slovenske Gornje Radgone.

Svoje kolesarsko potovanje smo pravzaprav začeli ob jezeru Hinter Mur, ki je umetno akumulacijsko jezero za hidroelektrarno, ki jih je na avstrijskem delu reke 22. Prvi dan smo kolesarili med visokimi hribi, na katerih je precej smučišč. Spoznali smo, kako prebivalci te doline okrasijo stebre (Prangstangen) in jih na dan svetega Petra in Pavla postavijo. Reka Mura je tu široka kot malo večji potok, a kmalu se ji pridružijo številni pritoki in jo okrepijo v precej vodnato reko. Mesto Murau, kjer smo prespali prvo noč, je manjše mesto z nekaj več kot 3500 prebivalci, pa vendar si v njem lahko ogledamo lesarki muzej in precej veliko pivovarno z imenom Murauer. Po prekolesarjenih 70 kilometrih se pivo prileže. Drugi dan je bila tura precej naporna, saj smo prekolesarili nekaj več kot sto kilometrov, na poti pa je bilo kar nekaj vzponov. Zato je bil postanek v Zeltwegu zelo dobrodošel. Popoldan smo si v naselju Spielberg najprej ogledali stezo, kjer vozijo dirkalniki formule 1 z imenom Red Bull Ring. Povsem nov kompleks s stezo nas je očaral, sploh pa hitrost, s katero so se po stezi vozili amaterski motoristi. A črni oblaki so nas kmalu opozorili, da prihaja deževje. In še preden smo se uspeli pripraviti za pot, je začelo močno deževati. Nekaj časa smo upali, da se bo zlilo in bomo lahko nadaljevali po suhem, a se naše upanje ni uresničilo. Zato je del ekipe kolesarsko pot nadaljeval v dežju. Drugi del ekipe je preizkusil ugodnost na naših potovanjih in se del poti peljal s kombijem. Dan smo zaključili v drugem največjem mestu na štajerskem, Leoben. Tu reka Mura naredi dva okljuka in zdi se, da je včasih prebivalcem tak rečni tok omogočil dobro obrambo pred vsiljivci. V mestu deluje metalurška fakulteta. V bližini mesta je velika jeklarna, v predmestju z imenom Göss pa še znana pivovarna Gösser. »Fahreden ist gut aber besser ist Gösser,« nam je rekel eden od prijaznih mimoidočih, kar pomeni: Kolesarjenje je dobro, a še boljše je pivo Gösser. Dan, čeprav malo moker in naporen, smo veselo zaključili s pesmijo. Naslednji dan so se oblaki umirili in sonce je pregnalo dež. Zato smo si po zajtrku ogledali mesto in potem pognali pedala proti Gradcu. V mest Bruck an der Mur smo se peljali še mimo cerkve svetega Rupreta. Temu svetniku je posvečeno mnogo cerkva na Solnograškem, kajti to je bil škof, ki je v sedmem stoletju ustanovil škofijo v Salzburgu. Z lahkoto smo pripeli do Gradca, drugega največjega mesta v Avstriji, ki je bil v 15. stoletju rezidenca mlajše veje Habsburžanov. Ostalo nam je še toliko moči, da smo se povzpeli na grajski grič in si od blizu ogledali Urni stolp. Otok na Muri, ki je bil zgrajen leta 2003, ko je bil Gradec proglašen za evropsko prestolnico kulture, in druge znamenitosti pa smo si ogledali zvečer, ko je mesto lepo osvetljeno. Seveda smo si prej privoščili še pivo in po tradiciji prejšnjih dni smo si privoščili lokalnega. V Gradcu je to Puntigamer, ki ga varijo v predmestju z imenom Puntigam. Spoznali smo še, da so ob reki Muri v času Velike Karantanije živeli Slovani. Zato ima veliko imen slovanske korenine. Tako tudi ena od razlag imena Mura pravi, da je to slovansko ime za črno vodo tako kot se je ohranilo tudi v slovenskih besedah muren, mura (žival temne barve) in murka. Prav tako je Gradec pravzaprav slovansko ime, s katerim so označevali naselbino.

Zadnji dan je bil precej ravninski in v senci velikih dreves ob reki smo hitro napredovali. Zato smo z lahkoto prikolesarili do meje z našo lepo deželo in potem ob meji nadaljevali do Gornje Radgone. Tam smo si privoščili pravi domači bograč.

Tako se je potovanje ob reki Muri končalo. In spet smo spoznali, da se v štirih dneh stkejo nerazdružljiva prijateljstva in da bomo podobne izlete zagotovo še ponovili. Do takrat pa lep pozdrav.