Serija stripovskih albumov Eppur si muove se nadaljuje s četrtim albumom Per aspera ad astra.

Inkvizitor na delu

Pred poletjem je pri Založbi KUD Apokalipsa izšel četrti stripovski album iz serije Eppur si muove avtorja Matjaža Bertonclja iz Škofje Loke. Pod naslovom Per aspera ad astra najdemo osem novih zgodb iz časa med srednjim in novim vekom.

Kranj – Z nekaj domišljije ali pa ob pogledu z zdrave distance bi v zgodbah, v katerih stripovska junaka, inkvizitor Magnuslupus in njegov zvesti pomočnik Zajček, svet urejata po svoji meri, lahko prepoznavali tudi prispodobo aktualnega časa. Med mrakom in svetlobo, v času, ko je vse dovoljeno. Avtor Matjaž Bertoncelj velja namreč za zrelega, izkušenega in tudi zelo plodovitega avtorja, ki je na stripovskem prizorišču prisoten že več kot dvajset let. Objavljal je v stripovskih in drugih medijih (Večer, Sedem, Ciciban, Trobentica …), v sodelovanju s koloristko Jeleno Bertoncelj riše otroške stripe, razstavlja doma in v tujini, serija Eppur si muove pa je njegova najbolj zanesljiva stalnica.

Prvi album Vseeno se premika je izšel leta 1997, drugi Quo vdis, Magnuslupus? sedem let kasneje, album Minimundus leta 2010 in kar pričakovali smo že naslednjega. In ga mogoče tudi preko trnja do zvezd, naslov mu je Per aspra ad astra, le dočakali, z njim pa tudi osem novih epizod o inkvizitorju in njegovem pomočniku, antropomorfnima živalcama volku in zajcu, dvema brezobzirnežema, ki počneta vse tisto, česar sebi niti v sanjah ne bi storili. Vseh teh nečednosti seveda ne bi mogla početi brez inteligenčno pomanjkljivih rabljev in konec koncev uboge, poslušne in terorju gospode podvržene raje. Magnuslupusov delovni dan v malem podgorskem mestecu je zahteven, zgodnje vstajanje, komuniciranje z ovaduhi, dokumentiranje prestopkov brezbožnih podanikov in konec koncev tudi njihovo kaznovanje. Natezalnica, skrivnostni umori, zažigi knjig so inkvizitorjeva klasika. Kot njegova večerna molitev za grešnike. A kaj, ko Magnuslupus in njegov pribočnik Zajček vseskozi počneta enake ali še hujše prestopke, ki jih inkvizicija sicer sankcionira.

Da Bertoncelj še kako angažirano in razmišljujoče živi v današnjem času, ob aluzijah na sedanjost dokazuje tudi z uporabo referenc na sodobno umetnost. Naslovnica stripa je njegov hommage El Grecu, v eni od zgodb najdemo Munchov Krik pa Pollockove slike, v zvonarju pomislimo na Hugojvega Notredamskga zvonarja … Bertoncelj s spretnim kadriranjem sličic sicer včasih v poanti zakrito zgodbo na dovolj jasen način predstavlja bralcu, njegov nekoliko grob risarski slog pa je vsekakor primeren času, v katerem se z glavnima junakoma stripa znajdemo med mračnim srednjim vekom in razsvetljenim novim vekom. In se vprašamo, kje smo zdaj.