Okolje jih je lepo sprejelo
Najmlajša enota Varstveno-delovnega centra Kranj v Šenčurju deluje šesto leto. Letos so se razveselili soglasja ministrstva za delo za širitev, kar pomeni, da bodo lahko sprejeli nove prosilce. In ravno enota v Šenčurju ima največ kapacitet za nove sprejeme.
Šenčur – Varstveno-delovni center (VDC) Kranj izvaja socialnovarstveno storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, storitev institucionalnega varstva in diferenciran program Zimzelen za starejše uporabnike. V petih enotah je 150 uporabnikov, odraslih ljudi s posebnimi potrebami, in sicer v Kranju, Tržiču, Škofji Loki (kjer je tudi bivalna enota) in Šenčurju. Slednjo so odprli leta 2010, danes pa jo obiskuje 23 uporabnikov, za katere skrbi sedem zaposlenih in javni delavec.
Posebnost enote v Šenčurju je dejstvo, da deluje v poslovnem okolju, v poslovni stavbi skupine Ržišnik Perc. »To je za naše uporabnike prednost, saj so se morali prilagoditi okolju in upoštevati njegove norme in pravila. Tudi v hiši so jih lepo sprejeli, podjetja v njej pa za svoja poslovna darila pogosto izbirajo izdelke iz našega programa, tudi stene poslovnih prostorov krasijo naši izdelki,« je povedala direktorica centra Mirjana Česen. Kot pomanjkljivost pa omenja pomanjkanje zunanjih površin, zaradi česar gredo pogosteje na pohode, izlete ali v goste k vrstnikom v katero od drugih enot, denimo v park pri VDC v Kranju ali v telovadnico v škofjeloški enoti. Navzočnost ljudi s posebnimi potrebami pa zagotovo bogati tudi okolje, v katerega so vključeni.
V Šenčurju poteka dnevno varstvo in usposabljanje, uporabniki se ukvarjajo z izdelovanjem predmetov iz lastnega programa ali pa opravljajo enostavnejša dela za kooperante. »Zagotoviti jim želimo čim pestrejše delo. V glavnem smo usmerjeni v lastne izdelke, saj se uporabniki z njimi lažje identificirajo, poleg tega pa je težko pridobiti enostavna kooperantska dela. Imeli smo tudi poskus vključitve v druge delovne procese. V enem primeru nismo bili uspešni, saj so bila pričakovanja do naših uporabnikov prevelika. Nekatere možnosti pa so še odprte in oziramo se še po novih. Želeli bi jih vključiti tako, da bi imeli v teh okoljih ustrezno podporo in da ne bi bili prepuščeni samim sebi,« pojasnjuje Česnova.
Dobra novica, povezana z VDC Kranj, je tudi možnost za širitev, ki bo omogočila sprejem čakajočih prihodnjih uporabnikov. Letos jim je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki financira njihovo dejavnost, dalo soglasje za sprejem 15 uporabnikov. Računajo, da bodo že septembra z novimi sprejemi napolnili svoje enote: najboljše možnosti so prav v enoti v Šenčurju, kjer so dobre prostorske možnosti. Listo čakajočih bodo tako lahko nekoliko razbremenili, še vedno pa jih je na čakanju preveč. Med 40 prosilci v čakalni vrsti bodo šli po vrsti, upoštevajoč tudi socialne okoliščine. V prihodnje pa bodo morali zagristi v investicijo in ustanoviti še kakšno enoto, Mirjana Česen meni, da bi jo najbolj potrebovali na območju Poljanske doline, kjer so uporabniki najbolj oddaljeni od enot. Čakalna vrsta pa je tudi za škofjeloško bivalno enoto, kjer je trenutna zmogljivost 24 stanovalcev.
Kot v drugih enotah je tudi v šenčurski čutiti dobro razpoloženje. Uporabniki so zbrani pri delu, vmes si privoščijo počitek, obišče jih fizioterapevtka, skupaj popijejo kavo, razveselijo pa se tudi našega obiska. Jana, stanovalka bivalne enote v Škofji Loki, ki je prej tam tudi delala, se sedaj na delo vozi v Šenčur. Zelo je zadovoljna, pokaže nam tudi lično voščilnico, ki jo je pravkar dokončala. Včasih je pisala tudi pesmi. Aleš pa se ukvarja z veščino, ki se nam pri moških zdi malce nenavadna, s klekljanjem. »Trenutno izdelujem ptička, sicer pa je nekaj mojih motivov tudi na voščilnicah. Klekljam ob pomoči mentorice Majde. Ni naporno, potrebne pa je veliko potrpežljivosti,« pove o svojem ročnem delu.