Romantika na motorju

Nemčija: Romantična cesta (1)

Medtem ko se poleti večina prijateljev in znancev odpravi proti jugu, sva se midva zadnja leta navadila, da skromno prostornino kovčkov napolniva za pot na zahod ali sever. Ne zato, ker ne bi marala morja, pač pa zato, ker je poleti na severu, še zlasti v hribih, veliko prijetneje.

In ker letos časa za potovanje nisva imela prav veliko, sva se namenila v Nemčijo. In to na prav poseben del Bavarske, ki je znan pod imenom Romantična cesta.

Odločila sva se, da romantično potovanje začneva na najbolj severni točki, v Würzburgu, in končava na jugu, že čisto blizu avstrijske meje, v Füssnu. To pomeni 410 kilometrov poti, ob kateri je kar 27 mest. In kje je pri tem romantika?

Dejstvo je, da so mesta ob poti res zelo slikovita, bogata z zgodovino in umetnostjo, da je pokrajina prijetno razgibana in – kar me je še najbolj navdušilo – da so bili domačini neverjetno prijazni in ustrežljivi.

Očitno so to vedeli tudi nemški turistični delavci, ki so večinoma majhna in prikupna mesta leta 1950 povezali pod skupno ime Romantična cesta. In postala je pravi magnet za turiste. Pa ne le tiste, ki pridejo na oglede z avtobusi in avtomobili, ampak zlasti za motoriste pa tudi kolesarje, ki imajo ob večini ceste urejeno lepo kolesarsko pot.

Seveda se je bilo treba najprej pripeljati do začetne točke na severu. Kljub muhastemu začetku julija sva imela srečo z vremenom. Prek Jezerskega, Neumarkta, Hochentaureja in Bad Ischla sva prvi dan prevozila nekaj več kot petsto kilometrov in prvo prenočišče poiskala v Landshutu. Prijetno staro nemško mestece, ki še sploh ni bilo romantično, naju je navdušilo, prijazen lastnik hotelčka pa je poskrbel tudi za veselje mojega šoferja, saj mu je brez doplačila prijazno odstopil svojo garažo. Do prave Romantične ceste sva bila oddaljena le še dobrih dvesto kilometrov.

(Nadaljevanje prihodnjič)