Težijo k zmanjševanju odpadkov
Na slovenskih odlagališčih konča okoli triindvajset odstotkov nastalih komunalnih odpadkov. Do precejšnjih razlik pri ravnanju z odpadki prihaja tudi med gorenjskimi občinami.
Kranj – Po dostopnih podatkih Statističnega urada, smo Slovenci predlani pridelali nekaj manj kot 892 tisoč ton komunalnih odpadkov, na odlagališčih pa je ostalo 23 odstotkov teh odpadkov, kar je sedem odstotkov manj kot leto pred tem. Vlada sicer zasleduje skupni cilj Evropske unije, da do leta 2030 na odlagališčih ostane največ deset odstotkov komunalnih odpadkov.
Pri ravnanju z odpadki prihaja do velikih razlik med občinami, tudi gorenjskimi. Devet jih letno odloži deset ali manj odstotkov nastalih komunalnih odpadkov, med njimi prednjači Gorenja vas - Poljane, ki jih po podatkih iz leta 2014 odloži manj kot odstotek ali zgolj dva kilograma na prebivalca. Največje deleže, več kot 40 odstotkov odloženih odpadkov na odlagališčih pustijo občine Kranjska Gora, Jesenice, Bohinj in Žirovnica.
»Razhajanja med občinami so predvsem v tem, koliko občino in njeno upravo odpadki zanimajo oziroma koliko se s tem same ukvarjajo. Pogosto namreč podelijo koncesijo, potem pa jih odpadki ne zanimajo več dosti,« o velikih razlikah med občinami pravi Erika Oblak iz Društva Ekologi brez meja, ki dodaja, da velikost občine pri tem ne igra velike vloge, kar dokazujejo tudi statistični kazalniki.
V strategiji Zero Waste tudi dve gorenjski občini
Sama količina odloženih odpadkov pa za Ekologe brez meja, nacionalno organizacijo Zero Waste, ki si prizadeva, da se ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga, ni najpomembnejši podatek. Po besedah Erike Oblak je zelo pomembno preprečevanje nastajanja odpadkov: »Če je nastalih odpadkov manj, je tudi ločeno zbiranje lažje, višji je delež ločenega zbiranja, lažje je tudi zmanjševati količine mešanih ostankov.« Ravno količina mešanih ostankov odpadkov ima lahko velik vpliv na okolje. Ti morajo biti obdelani v mehansko – bioloških napravah v regijskih centrih. Del odpadkov tako postane gorivo za sežigalnice, česar pa po besedah Oblakove gibanje Zero Waste ne podpira, saj izdelki končajo v pepelu, poleg tega sežig teh odpadkov onesnažuje okolje.
Ena izmed dveh gorenjskih občin in zgolj šestih slovenskih, zavezanih strategiji Zero Waste, je poleg občine Gorje tudi Bled, kjer velik delež odpadkov prispeva turistična dejavnost. Po besedah župana Janeza Fajfarja so v skladu s strategijo zavezani cilju preprečevanja nastajanja odpadkov. Za to je treba spremeniti miselnost in nakupovalne navade potrošnikov kot tudi proizvajalcev, da bodo na trg dali izdelke, ki ustrezajo načelom strategij Zero Waste in krožnega gospodarstva, pravi Fajfar. Blejcem so tako na voljo izobraževanja, spodbujajo jih h kompostiranju na vrtu, ločevanju odpadkov, za obiskovalce pa pripravljajo tudi možnost nastanitve v Zero Waste hotelu ter pitnike. »Vse, da ohranimo naš naravni biser,« zaključuje blejski župan.