Novo polje zaslužka

Protokol za uporabo merilne metode za izvajanje meritev emisij prašnih delcev na vgrajenih malih kurilnih napravah na trdno gorivo, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor MOP naročilo za bornih 16.000 evrov, odpira novo polje zaslužka na področju dimnikarskih storitev. Za male kurilne naprave se moč poveča na 500 kW, za enote moči od 500 kW do 1 MW se nadzor emisij prenaša na pooblaščene izvajalce obratovalnega monitoringa. Ker morajo izbrani pooblaščenci uvoziti merilne naprave, cena obveznih monitoringov še ni določena.

Lepo je v naši državi biti dimnikar/koncesionar. Lastnik kurilne naprave ima vso pravico in dolžnost, da omogoča poseg v svojo denarnico, saj nima pravice sam poklicati dimnikarja v primeru potrebnega posega – kot je na primer čiščenje dimnika ali peči. To je vendar naloga uporabnika! Saj pri kurjenju z drvmi dnevno nalaga gorivo v peč in jo celo zakuri. Da so na tržišču nove peči s certifikati CE, pri vsej tematiki skoraj ni pomembno. Saj mora lastnik sam kuriti in čistiti peč, dimnikar pa po načelu »veni, vidi, vici« kontrolira stanje in napiše protokol ter izstavi račun! Za kaj že? Za neočiščen dimnik (saj ga nima časa očistiti), za pogled v peč, ki je ne pozna, za prenašanje sesalca za prah (in puščanja sledi po poti do kotla). Ali za dobro očiščeno peč, uporabljeno in vzdrževano v skladu z navodili proizvajalca peči, za katero skrbi lastnik. Če dimnikarju ne odprete vrat, vas po najkrajši poti oglobi. Vsaj štirikrat letno vas razveseli, če imate kotel na lesno maso.

V demokratični deželi bi morali upoštevali, da smo lastniki malih kurilnih naprav in zagotovili varstvo zasebnosti. Z vpisom naprav v register so naši osebni podatki ustrezno varovani v skladu z 38. členom ustave RS in MOP naj spoštuje ustavo RS in zakonodajo EU ter uravnoteži javni in zasebni interes lastnikov malih kurilnih naprav. Če je v EU pretok blaga prost, čemu torej prenašati zakone, ki sankcionirajo le lastnike kurilnih naprav, če dimnikar ne more izvajati dimnikarskih storitev.

V EU je zahteva po učinkovitosti malih kurilnih naprav v 14. členu Direktive EU 201/31/EU z dne 19. maj 2010, ki določa, da se kotli do 20 kW ne pregledujejo, kotli od 20 do 100 kW se pregledujejo le, če je nastala sprememba (torej niso potrebni niti periodični niti občasni pregledi), ogrevalni sistemi z močjo nad 100kW se pregledujejo vsaki dve leti. Za plinske kotle se to obdobje podaljša na štiri leta.

Rad bom poklical dimnikarja, da mi očisti peč in dimnik, ko bom to storitev potreboval, peč pa redno servisira pooblaščeni serviser. Sanjam – upam!

Janez Jereb, Kranj