Največje tovarne na svetu

Kje stoji in obratuje največja tovarna na svetu? To je matična tovarna Volkswagen v Wolfsburgu, v kateri več kot 73 tisoč zaposlenih proizvede 3800 avtomobilov dnevno. Toda: že danes bo odprta še večja …

Tesla prehiteva Volkswagen

Prav danes, 29. julija, naj bi sredi puščave v Nevadi (ZDA) odprli delno dokončano gigatovarno družbe Tesla. Proizvajala bo baterije za Tesline električne avtomobile. Tovarna že zdaj zavzema 540 tisoč kvadratnih metrov uporabne površine, do leta 2020 se bo razširila na 1,25 milijona kvadratnih metrov. Ko bo končana, bo druga največja na svetu tudi glede na prostornino stavbe, s 13 milijoni kubičnih metrov prostornine bo od nje večja le tovarna Boeing v Everettu s 13,4 milijona kubičnih metrov. Vrednost tovarne je ocenjena na 4,5 milijarde evrov in bo v polni zmogljivosti zaposlovala 6500 ljudi. Energetsko bo povsem avtonomna, saj naj bi vso elektriko pridobivala iz obnovljivih virov. Poklon! – Zdaj pa preletimo osebne izkaznice desetih največjih tovarn na planetu. Prva je, kot rečeno, tovarna Volkswagen v Wolfsburgu. Velikost 6,5 mio. m2, 75 km cest, 69 km železniških tirov, proizvedenih več kot 40 mio. avtomobilov, število zaposlenih: 73.730, zmogljivost 3800 avtomobilov dnevno, zaposleni se po hali vozijo s kolesi. Druga: tovarna Ulsan motornega proizvajalca Hyundai. Velikost 5,05 mio. m2, število zaposlenih 34 tisoč, kompleks sestavlja pet različnih tovarn, zmogljivost 5600 avtomobilov dnevno, ima svoj pomol, na katerem so istočasno lahko zasidrane tri 50-tisočtonske ladje. Tretja: tovarna Tesla v Kaliforniji. Velikost 510 tisoč m2, zmogljivost 8000 vozil na mesec, 160 specialnih robotov, od tega deset robotov med največjimi na svetu. Četrta: tovarna Boeing v Everettu, velikost 398 tisoč m2, največja stavba (glede na prostornino) na svetu: 13,38 mio. m3, proizvodnja boeingov 747, 767, 777, 787, število zaposlenih 30 tisoč. Peta: tovarna Belvidere Assembly, velikost 210 tisoč m2, število zaposlenih 4062, 945 robotov, sestavljajo avtomobile znamk Fiat Chrysler (Dodge, Jeep). Šesta: tovarna Mitsubishi Motors North America, velikost 200 tisoč m2. Sedma: tovarna Jean-Luc Lagardene, velikost 122.500 m2, prostornina 5,6 mio. m3, proizvodnja airbus A380, dolžina sestavljalne linije 470 m, skupna površina 2 mio. m2, skupna površina letaliških stez 200 tisoč m2. Osma: Lauma Fabrics, Latvija, velikost 115.600 m2, največja tovarna za proizvodnjo tekstila na svetu. Deveta: Meyer Werft Dockhalle 2, Nemčija. Velikost 63 tisoč m2, največja hala za gradnjo potniških ladij, največji pokriti suhi dok na svetu (dolžina strehe 504 m, širina 125 m, višina 75 m), število zaposlenih 3000, zgradili več kot 41 ladij za križarjenje. Deseta: NASA vehicle assembly building, velikost 32.400 m2, prostornina 3,66 m3, največja enonadstropna stavba na svetu, stavba ima četvero vrat, visokih 139 m, stavba ima 71 žerjavov … Za primerjavo s temi giganti zapišimo še, da je največja tovarna v Sloveniji novomeški Revoz z uporabno površino 85.600 m2 in površino zemljišča pod stavbo 68 tisoč m2. Spodobno. (Vir: siol.net)

Erdogan ugrablja državo

»V bistvu je Turčija zdaj v letu 1933. Takrat so poslopje Reichstaga zažgali nacisti, ki so to izkoristili, da so aretirali vso opozicijo in jo okrivili za požig. Vse so aretirali, zaprli in ubili. To je bil čas, ko je Hitler ugrabil državo in ko je njegova stranka postala država. Zdaj pa smo priča temu, da Erdogan in AKP ugrabljata državo in sama postajata država.« To je izjavil turški intelektualec Latif Tas (1975). Najprej je delal kot novinar v Turčiji, nato doktoriral iz prava v Veliki Britaniji. Delal je tudi v Nemčiji, kot raziskovalec na Humboldtovi univerzi v Berlinu in na inštitutu Maxa Plancka. Zdaj dela na Šoli za orientalske in afriške študije na Univerzi v Londonu. In dodaja: »Ta pregon akademikov, novinarjev, na splošno intelektualcev, ni nekaj novega v Turčiji. Če želiš ustvariti avtoritarni režim, se moraš znebiti vseh, ki bi lahko nasprotovali temu režimu, ki bi lahko zoper njega spregovorili ali pa tudi zgolj mislili. Zdaj v Turčiji aretirajo ljudi, ki zgolj mislijo zoper režim.«

Najboljša (ne) sme skočiti

Jelena Isinbajeva, dvakratna olimpijska prvakinja in svetovna rekorderka v skoku s palico, v letih 2013–2015 ni tekmovala, postala je mama. Tedaj je napovedala: »Vse bom podredila nastopu na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. To je moj cilj.« A se je znašla v veliki skupini 67 ruskih atletov, ki ji je Mednarodna atletska zveza zaradi »sistemskega državnega dopinga« prepovedala olimpijski nastop. Res škoda! Isinbajeva je še veljavni svetovni rekord postavila pred šestimi leti na mitingu Weltklasse v Zürichu. Preskočila je 5,06 metra!