Legalizirana korupcija
Zdravstvo je po pomenu, obsegu in sredstvih naš največji družbeni podsistem, ki s precenjenimi nabavami v ljudskem prepričanju velja za najbolj porozen teren odtekanja javnih financ. A okoriščanje posameznikov v našo skupno škodo je nemogoče preganjati, če so ključni vzvodi privatizacije javnega denarja – legalni. Da, slovensko zdravstvo sloni na legalizirani korupciji.
Za začetek je tu dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ime je neposrečeno, saj je osnovna košarica pravic tako borno pokrita, da mora v dopolnilno zavarovanje stopiti praktično vsak, če naj si z javnim zdravstvom kakorkoli pomaga. Zavarovanje obvladuje oligopol komercialnih zavarovalnic, ki z dogovorjenimi cenami poberejo skoraj pol milijarde evrov sredstev.
Posledica tržne orientacije je izguba kar 20 odstotkov vseh vplačil oziroma 100 milijonov evrov letno, kolikor jih konča v hipertrofiranih obratnih in promocijskih stroških zavarovalnic. ZZZS, ki samopromocije ne potrebuje, za svoje lastno delovanje porabi le 1,4 odstotka vseh prejetih sredstev. Če povem konkretno: množijo se dobrodelne akcije z zbiranjem zamaškov za nekoga, ki ga je osirotelo zdravstvo prepustilo samemu sebi, medtem pa na primer Vzajemna veselo deli tanke goriva in na tisoče vinjet!
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je treba preoblikovati v solidarno javno dajatev. 28 evrov je pri minimalcu velik strošek, predsedniku vlade ali nadzorniku NLB pa drobiž. Da plačujemo vsi enako ne glede na višino prihodkov, kratko malo ni pošteno.
V ZL na socialno nepravičnost in porazno učinkovitost komercialnega zavarovanja redno opominjamo. A aliansa Zavarovalniškega združenja, vrhuške Fidesa in Zdravniške zbornice, Ameriške gospodarske zbornice in desnega krila političnega razreda je mogočen lobistični stroj, ki spremembe blokira v kolesnicah. Že od začetka mandata prodira z idejo vsesplošne privatizacije in komercializacije zdravstva, kar utemeljuje z odpravo korupcije v našem sistemu.
Korupcija pomeni vdor privatnih interesov v javni interes. Privatni interes, ki nažira in je že dodobra nažrl slovensko zdravstveno oskrbo, bi se s privatizacijsko ''zdravstveno reformo'' še stopnjeval, kovanje dobičkov na račun ljudi pa okrepilo. Povečevanje legalizirane korupcije dokazano vodi v še večjo neenakost, zato bi z zdravstvom po vzoru ZDA najkrajšo potegnila velika večina državljanov: delavni ljudje, revni, brezposelni, prekarci, še posebej pa velika večina upokojencev.
Kar me pripelje do drugega interesnega območja omenjenega lobističnega zavezništva. Koncesije naraščajo, vzporedno se čakalne dobe podaljšujejo. Stanje zdravstvenega sistema je najslabše ravno v zobozdravstvu, kjer – ne po naključju – število zaposlenih v koncesijah že presega tisto v javnem sistemu. Tudi tu lahko govorimo o legalizirani korupciji, saj koncesije in spremljajoče samoplačništvo zasebno prestreza sredstva, ki bi sicer priromala v javno blagajno. Če o zdravnikih dvoživkah, nepravičnih plačah znotraj zdravništva samega s podhranjenimi mladimi zdravniki na eni in zdravniškimi baroni na drugi strani ter izžetimi medicinskimi sestrami niti ne začnem.
Uvedba solidarne javne dajatve; pretres zasebništva in odvzem neupravičenih koncesij; preusmeritev sredstev iz koncesij v razvoj javnega sistema. Že samo ti trije razmeroma preprosti začetni koraki bi pomenili skokovit dvig v socialni pravičnosti, dostopnosti in učinkovitosti našega zdravstva. Obračun z lobisti legalizirane korupcije torej ne zahteva veliko – le politični pogum.