Za vhodom v nekdanjo smodnišnico se razteza kar šestdeset hektarov zemljišč, ki za Občino Kamnik predstavljajo prav poseben izziv.

Kamniški izziv v zasebni lasti

Občina Kamnik se je v občinskem prostorskem načrtu zavezala, da bo posebno pozornost v prihodnjih letih namenila razvoju kar šestdeset hektarov velikega območja nekdanje smodnišnice.

Kamnik – A težava je v tem, da je večina zemljišč v zasebni lasti, trenutno stanje pa las­tnikom in kupcem zem­ljišč ne dopušča nobenih večjih aktivnosti. Da območje nekdanje smodnišnice za občino predstavlja izredno velik izziv, »ne le v merilu Kamnika, ampak tudi Slovenije«, je občinsko upravo nedavno spodbudil in opomnil svetnik Brane Golubović.

»Od tega, kako se bo občina lotila tega projekta danes, bo odvisno, v katero smer se bo razvijalo mesto Kamnik in celotna občina v bližnji in daljni prihodnosti. S sprejemom občinskega prostorskega načrta (OPN) se je občina glede smodnišnice zavezala, da se bo območje v celoti preoblikovalo. Ohranile naj bi se le obstoječe proizvodne dejavnosti, ki pa se ne morejo širiti in lahko delujejo le v omejenem obsegu in v krajšem obdobju (okvirno 10 let). V ta namen je OPN predvidel določene korake in varovalke. V prostoru naj bi ne prihajalo do stihije in nepremičninskega drobnjakarstva. Žal se ta scenarij trenutno uresničuje, saj je nevarnost, da se zemljišča, ki so v večinski lasti dveh lastnikov, razprodajo po manjših parcelah in na ta način dobimo razpršeno lastništvo z različnimi interesi. Pričakovati je bilo, da bo občina že v proračunu za leto 2016, preko rebalansa proračuna in nato v letih 2017 in 2018 namenila vsako leto vsaj po 150 tisoč evrov za pripravo strokovnih podlag in nato OPPN-jev ter ustanovila strokovno ekipo,« pravi Golubović in opozarja, da velik del območja predstavlja tudi kulturna dediščina nekdanje tovarne, ki pa nezadržno propada.

Dodaja, da bi v severnem delu, kjer so možnosti za razvoj in vpliv občine največje, lahko uredili območja za šport, rekreacijo in turizem. OPN na tem območju sicer dopušča marsikaj – poslovne, trgovske, turistične, športne in rekreacijske dejavnosti pa tudi stanovanja.

Na občini odgovarjajo, da je že v OPN kot varovalka zapisano, da se bo območje razvijalo lahko le na podlagi posameznih OPPN-jev (občinskih podrobnih prostorskih načrtov), a predno lahko pripravijo te, je treba izdelati posebne strokovne podlage. Kot pravi dr. Marija Tadeja Ježek, vodja občinskega oddelka za urejanje prostora, je ključni problem v tem, da je območje v celoti v zasebni lasti (največja lastnika sta družbi Iskra Mehanizmi in Schlenk). »Zaradi zasebnega lastništva Občina ni sprožila aktivnosti za izdelavo posebnih strokovnih podlag in strategije razvoja smodnišnice. Menimo, da morajo takšne strokovne podlage pripraviti lastniki zemljišč,« pravi Ježkova in priznava, da ni ustanovljena niti nobena strokovna skupina, ki bi se ubadala s strategijo razvoja smodnišnice, ter da občina denarja za morebiten odkup zemljišč ali objektov nima in jih ne predvideva. »Vsem kupcem zemljišč na območju smodnišnice pojasnimo, kakšni so prostorski izvedbeni pogoji na tem območju in da brez izdelave strokovnih podlag in sprejetega OPPN gradnje na tem območju niso dopustne. Zavedamo se pomena prostorskega razvoja tega območja, zato bomo lastnike poskušali spodbuditi k skupni pripravi strokovnih podlag, ki jih določa OPN,« še odgovarjajo na občini.