Domovino premalo spoštujemo

Na praznično sredo so po vsej državi potekale slovesnosti. Na Kokrici so Dan upora proti okupatorju počastili s tradicionalnim, tokrat že 23. Pohodom prijateljstva in spomina – Udin boršt 2016.

Kokrica – »Udeleženci pohoda izbirajo med dvema potema, dolgima sedem in trinajst kilometrov. Obe vodita do Udin boršta, zibelke partizanstva v tem delu Gorenjske. V osrčju je spomenik partizanskemu taborišču Kapnik, posvečen prvim partizanskim četam, ki so bile tam ustanovljene leta 1941. V Kapniku so se zadrževali prvi partizani in od tam odhajali na akcije v bližnjo in širšo okolico,« pove Brane Virant, predsednik KO ZB NOB Kokrica, ki je skupaj s KO ZB NOB Duplje in ZB NOB Kranj organizirala letošnji pohod, ki se ga je zaradi deževnega vremena udeležilo le dobrih tristo pohodnikov, a je kljub temu tako na pohodu kot tudi na kasnejši slovesnosti vladalo pozitivno vzdušje, ki so ga s svojo energijo pričarali vsi zbrani.

Program je povezovala kranjska mestna svetnica Ana Pavlovski, z navdihujočimi recitacijami so pričujoče navdušile učenke Podružnične šole Kokrica OŠ Franceta Prešerna Kranj pod vodstvom učiteljice Brigite Fojkar, svoje misli pa sta z zbranimi delila predsednik ZB NOB Kranj Marjan Gorza in poslanka DZ Violeta Tomič. Slednja je v svojem govoru med drugim opredelila trenutni položaj Slovenije v svetu in poudarila, da morda niti fašizma niti okupatorja nismo zares premagali, a da ima prav vsak izmed nas možnost vplivati na dogajanje in spremeniti svet na bolje, Gorza pa je s ponosom povedal, da je ZZB NOB Slovenija KO ZB NOB Kokrica podelila najvišje priznanje za aktivno delo, s čimer se je prejemnica uvrstila med trinajst najuspešnejših organizacij v državi.

Da so Kokričani res aktivni, priča tudi redno udeleževanje pohoda v Udin boršt, ki se ga Angela Likozar vestno udeležuje že od vsega začetka, Pavel in Tinka Jenko iz Šutne ter Vera Gorjanc s Kokrice pa zadnjih petnajst let. Na pohod se vsa ta leta odpravljajo zaradi spomina na za domovino padle partizane in vrednote NOB ter zaradi gibanja in dobre družbe, v kateri pogrešajo mladino. Ta je po njihovem mnenju – in s tem se strinja tudi Virant – premalo seznanjena z najpomembnejšimi dogodki zgodovine naše domovine. Slednjo sicer vsi premalo cenimo in spoštujemo ter se ne zavedamo njenega pomena, k ozaveščanju mladih pa bi odločilno pripomogli spremenjeni učni načrti, ki bi več časa posvetili delu slovenske zgodovine, na katerega smo upravičeno lahko ponosni.