Imajo tudi Gadafija in Putina

V Vzrejni hiši lipicancev Barbana, ki jo v Globokem vodita Janez in Nina Peternel, imajo trideset lipicancev, med njimi sta tudi konj Gadafi in žrebe Putin.

Začetki vzrejne hiše, ki je danes po številu lipicancev največja na Gorenjskem, segajo v leto 1994, takrat so Peternelovi kupili prvo lipicansko kobilo Barbano in po njej tudi poimenovali vzrejno hišo. Rejo lipicancev so potlej postopoma širili in trop letos zaokrožili v »okroglo številko« trideset, kar je največ doslej. V tropu je osem kobil, pet žrebet (še nikoli jih niso imeli toliko), drugo so kastrati ter enoletni in dveletni konji. Trop imajo zaradi prostorske stiske na dveh lokacijah, a tako očitno ne bo dolgo. Kot je povedal Janez, ki skupaj z ženo Nino in s pomočjo štirih sinov vodi vzrejno hišo, načrtujejo, da bodo v bližnji prihodnosti povečali hlev v Globokem in poleg uredili pokrito jahalnico, ki jim bo omogočila, da se bodo z vzgojo konj lahko več ukvarjali tudi pozimi, ko je na kmetiji več časa. »Števila konj v prihodnje ne bomo povečevali, tudi zato ne, da bi lahko ohranili kvalitetno rejo,« je dejal Janez in dodal, da v okviru vzrejne hiše vzrejajo in vzgajajo lipicance, ponujajo najem kočije za poroke in druga slavja ter opravljajo turistične vožnje z dvovprego; veliko časa pa jim vzame tudi delo v domači trgovini Domačija, kjer ponujajo »blago« za vrt, polje, dom in domače živali. Vse konje prodajo v tujino, največ v Nemčijo, Avstrijo, Švico in na Švedsko. »Ob vsej ponudbi in konkurenci, ki je na evropskem trgu, tudi lipicanca ni lahko prodati. Tujci opazijo, da na kmetiji živimo s konji, da jih sami vzgajamo, se trudimo, da bi jih čim bolje pripravili ...« je dejal Janez in dodal, da imajo v Nemčiji tudi dobre ambasadorje slovenske reje lipicancev. Zakonca Ute in Andreas Matern iz okolice Nűrnberga sta pred tremi leti z vprego štirih lipicancev slovenske reje v enem mesecu prepotovala 740 kilometrov na poti do Globokega in o tem napisala knjigo v nemščini S štirimi lipicanci skozi štiri dežele, ki bo letos izšla tudi v slovenskem jeziku. Zakonca Matern načrtujeta letos še drugo etapo, s štirivprego in konji, ki jih bosta s kamionom pripeljala do Globokega, bosta odtod krenila na petdnevno pot v Lipico, kjer se bosta 22. maja predstavila na prireditvi Dan lipicanca. Z njima bo pripotoval v Slovenijo tudi za en avtobus njunih prijateljev, ki bodo potlej en teden spoznavali slovenske kraje. Skupino rejcev lipicancev pričakujejo septembra tudi s Švedske, kamor so lani prodali dve kobili.

V čredi lipicancev sta tudi dva z zanimivim imenom – enega od konj se je prijelo ime Gadafi, eno od petih žrebet ima poleg uradnega imena še vzdevek Putin. Zakaj? Borut Pahor, tedaj še v vlogi predsednika vlade, in libijski voditelj Gadafi naj bi si v letu 2009 izmenjala darili – Gadafi naj bi Pahorju poklonil dve kameli, Pahor je Gadafiju obljubil lipicanskega konja. Do izmenjave daril ni prišlo, tudi lipicanski konj, ki je bil namenjen Gadafiju, je po vseh zapletih ostal doma. V Vzrejni hiši Barbana so ga zaradi njegovih dobrih voznih lastnosti odkupili in ga danes uporabljajo predvsem za prevoze, po spletu okoliščin pa se ga je prijelo ime Gadafi. Zanimiva je tudi zgodba o Putinu. V kadru filma Putin Putout, v katerem igralec in glasbenik Klemen Slakonja oponaša ruskega predsednika Vladimirja Putina, nastopa tudi Peternelova lipicanka Lipica. V času snemanja filma je bila visoko breja, a ko je kasneje povrgla žrebeta, se ga je prijelo delovno ime Putin. »Putin je zdaj črn, a možno je, da bo takšne barve tudi ostal. To se bo videlo jeseni,« je dejal Janez in poudaril, da so črni lipicanci zelo redki in na trgu tudi zelo iskani.