Kaj prinaša zakon o vodah?
Naši domovini Sloveniji je narava dodelila neizmerno bogastvo, toliko vode, da nam ni treba varčevati z njo, naša skrb in zavest pa je skrbeti za čistočo te narodne dobrine. Voda ni samo za pitje, je tudi v preteklosti dajala kruh ljudem, ki so živeli – in še živijo – ob rekah in potokih.
Na voljo imam podatek, da je na območju današnje Slovenije, pred prihodom elektrike in nafte, bilo ob rekah in potokih okoli 8000 obratov, mlinov, žag in kovačij pa tudi suknarjev. Vse to narodno bogastvo smo pred svojimi očmi prepustili zobu časa, da je v večini propadlo. Še vedno je tu pa tam videti sledi teh obratov, voda pa teče in teče mimo v prazno. Da bi rešili, kar se še rešiti da, bi morali odgovorni državni organi na terenu popisati vse te potencialne lokacije navedenih objektov. Še vedno bi se našel kdo, ki bi dobil podatke o lokaciji, vodnem padcu in pretoku vode, bil pripravljen zgraditi malo hidroelektrarno (MHE), seveda pa ge ne bi smeli ovirati pri pridobivanju dokumentacije.
Kar nekaj MHE je bilo že zgrajenih na temeljih mlinov, žag in drugih obratov. Tistim lastnikom MHE, ki so danes že v pokoju in so zaslužili nekaj evrov, je država zagrozila, da ne bodo več upravičenci do pokojnine. Ta ukrep vlade je prisilil lastnike MHE, da so prenehali obratovati in so ustavili svoje turbine. To pa je tisto, kar je v naših zakonih hudo narobe, namesto da bi jih spodbujali, jih ovirajo in jim jemljejo voljo.
Če pogledamo s perspektive turizma, bi ob vrtenju koles ob potokih obogatili pestrost naše dežele. Lahko pa bi tudi simbolično postavili še vodna kolesa za privlačen videz, tako da bi popestrili pokrajino za naziv »dežela vodnih koles«.
Izdelovanje nadlivnega vodnega kolesa ni preprosto. Vendar bi se našel kdo, ki bi to znal. Največje vrteče se kolo z lopatami vrti trenutno v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Tudi pri meni doma se ob potoku Dobruša vrtita dve taki kolesi, sicer manjši, vendar ponazarjata, da sta bili pri hiši mlin in žaga.
Poskrbimo, da bo današnja generacija seznanjena, kaj so delali in kako so živeli naši dedje in babice.
Ciril Zupan, Mošnje